Kaj kožo ohranja zdravo?

Na koži se odraža zdravstveno stanje našega organizma v celoti.

Za ohranjanje zdravja kože so pomembni: zmerna, pravilna prehrana, bogata z antioksidanti, zadostno pitje nealkoholnih, negaziranih pijač dnevno, redni počitek, zdrav način življenja, redna in ustrezna nega, prilagojena tipu kože, starosti in spolu. Redna, dosledna zaščita pred UV-žarki.

Ali se lahko pripravimo na poletje, da bi čim bolj zmanjšali okvare na koži?

Posebnih priprav ne priporočamo. Svetujemo, da se ob podaljševanju gibanja na prostem, ki je logična posledica podaljšanega in toplejšega dne in obenem ob večanju intenzivnosti UV-sevanja, zavestno začnemo vesti temu primerno, v skladu s priporočili, ki jih že nekaj let vsakoletno objavljamo dermatologi v spomladanskih mesecih. Posebno pozorni bodimo na predele  telesa, ki so stalno izpostavljeni (obraz, zlasti nos, uhlji, ustnice, ženske goleni, pri odraslih moških plešasti deli lasišča …), pri otrocih, ki so še posebej občutljivi, in v primerih, ko jemljete kakšna zdravila … Ne pozabite, da UVA-žarki prehajajo skozi steklo, da za okni niste na "varnem" itd.

Kako izberemo zaščitno sredstvo?

Vsebovati mora zaščito pred UVA- in UVB-žarki, priporočeno je, da vsebujejo tudi antioksidante, ki dodatno ščitijo pred škodo, ki jo na koži delajo vidni in infrardeči žarki, za katere obstajajo znanstveno potrjeni dokazi, da imajo tudi škodljive učinke na kožo. Pri izbiri zaščitnega sredstva upoštevajte tip svoje kože, spol, starost in morebitno preobčutljivost. Sredstva naj ne bodo komedogena. Najbolje, da se o izbiri pogovorite s farmacevtom v lekarni. In: uporabljajte jih pravilno! V prvi vrsti upoštevajte splošne nasvete glede ustrezne zaščite pred škodljivimi UV-žarki.

Kaj pa negovalna sredstva v sončnem delu leta?

Tudi negovalna sredstva naj ustrezajo omenjenim pogojem, v poletnem času naj bodo bogata z antioksidanti.

Ali res vsaka porjavelost pomeni tveganje za okvaro kožnih celic?

Vsaka porjavelost kože že sama po sebi pomeni, da se koža brani pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Porjavelost je posledica sprememb, ki so jih UV-žarki povzročili s svojim delovanjem na kožne celice. 

Okvare kožnih celic zaradi prepogoste čezmerne izpostavljenosti žarkom se začnejo že zelo zgodaj, pri prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. To je nesporno. Dokazano je, da bi lahko, če bi v prvih 18 letih kožo redno in dosledno ščitili z zaščitnimi sredstvi s faktorjem SPF 15, zmanjšali tveganje za razvoj kožnega raka pozneje v življenju za 4/5.

Sončne opekline v otroštvu predstavljajo dejavnik tveganje za poznejši razvoj melanoma.

Otroška koža ni enaka odrasli, zahteva posebno in še bolj skrbno zaščito.

Katere spremembe na koži lahko nastajajo pod vplivom sončnih žarkov in UV-sevanja v solarijih?

Spremembe na koži zaradi delovanja ultravijoličnih žarkov poimenujemo z enim skupnim izrazom – fotodermatoze. V grobem jih razdelimo na primarne in sekundarne.

Primarne fotodermatoze  so vse spremembe na koži, ki jih sproži svetloba in nastanejo brez fotosenzibilizatorja. Sekundarne fotodermatoze pa so posledica prisotnosti neke snovi, ki jo imenujemo s strokovnim izrazom fotosenzibilizator. Ta lahko nastaja v telesu kot produkt presnove (kar se dogaja pri določenih obolenjih, na primer porfirijah). Druga možnost pa je neka tuja snov, ki jo na kožo lahko nanesemo od zunaj, lahko pa pride v kožo po krvnem obtoku, potem ko smo jo zaužili ali vdihali (za primer naj navedem določena zdravila …). Omenjeno skupino obolenj lahko razširimo še na tiste težave, ki so posledica prirojenih encimskih defektov ali izgube naših endogenih zaščitnih sposobnosti (na primer proizvodnje melanina).

Kaj lahko sami storimo za zaščito in kako spremembe na koži omilimo?

Najbolj pomembni so ukrepi, ki jih lahko naredimo sami: da se ogibamo soncu med 10. in 15. uro, da spremljamo vrednosti UV-indeksa in prilagodimo svoje ukrepe glede na to, kako visok je. Pri vrednostih, višjih od 3, je že potrebna zaščita kože in oči, pri vrednostih nad 7 pa je žarčenje že zelo intenzivno in koži in očem brez ustrezne zaščite zares nevarno.

Osnovna priporočila dermatologov: nosite primerna zaščitna oblačila, pokrivala, očala, odkrite in izpostavljene dele telesa redno in pravilno namažite z zaščitnimi sredstvi! Ne podaljšujte bivanja na soncu, če ste namazani z zaščitnimi sredstvi!

Nobena krema za sončenje ni primerna za vsakogar!

Geografsko spadamo med države, kjer so vrednosti UV-indeksa predvsem v poletnem času tako visoke, da se je treba ustrezno ščititi pred negativnimi učinki UV- in drugih vrst škodljivih sončnih žarkov. Vendar pazljivo, saj kozmetični izdelki za zaščito pred soncem ne zagotavljajo popolne zaščite pred vsem škodljivim sončnim sevanjem. UV-filtri namreč ne morejo prefiltrirati celotnega spektra škodljivih sončnih žarkov, kamor sodijo tudi sama vidna svetloba in infrardeči žarki. Vse bolj je jasno, da tudi ta del sončne svetlobe škodljivo deluje na kožo.

Zaščitna sredstva žal lahko povzročajo tudi težave. Najbolj pogoste so nastanek ali poslabšanje aken in preobčutljivostne reakcije.

Nasveti za osebe z občutljivo kožo:

V lekarni kupite zaščitna sredstva za občutljivo kožo oziroma kožo, nagnjeno k alergijam.

Preden se odločite za nanos kreme na večje površine, preizkusite morebitno preobčutljivost na manjšem predelu kože. Na kvadratni cm kože na notranjem delu podlahti namažite 2 mg sredstva, preko namestite obliž, enako količino sredstva namažite tudi na zunanjem delu podlahti dva dni zapored in tega ne prekrivajte z oblačili, tako da je lahko izpostavljeno sončnim žarkom. Po dveh dneh preverite, ali  katerem od namazanih predelov prišlo do preobčutljivostnega odziva – rdečine, izpuščaja, srbenja … če je reakcija na notranjem delu podlahti, gre za običajno preobčutljivost na eno od sestavin zaščitnega sredstva; če pa reakcija nastane na izpostavljenem predelu, pa pomeni, da gre za fotoalergijsko reakcijo.

Kreme za sončenje, primerne za odrasle, niso primerne za manjše otroke. Za otroke do 6. meseca ne smejo vsebovati kemičnih zaščitnih filtrov.

Izbira zaščitnega sredstva je odvisna tudi od lastnosti kože in morebitnih težav z njo. Zaradi komedogenega delovanja nekaterih zaščitnih sredstev in uporabe neprimerne oblike sredstva pri določeni koži (na primer oljnega sredstva pri že sicer mastni koži …) se lahko pojavijo ali poslabšajo akne.

Kaj je dobro vedeti o UV-filtrih

UV-filtri v izdelku služijo za absorpcijo oz. odboj UV-žarkov, preden ti dosežejo globlje kožne strukture.  Povzročajo lahko alergične reakcije ob stiku s svetlobo, zato jih uvrščamo med topikalne fotoalergene. Vzroki alergijskih reakcij na koži, ki so posledica nekega izdelka za zaščito pred UV-žarki, pa niso vedno UV-filtri. Takšno reakcijo lahko ob stiku s sončno svetlobo povzročijo tudi drugi sestavni delci kozmetičnega sredstva, kot so konzervansi, dišave in antioksidanti.

Organski filtri

- Benzofenoni absorbirajo UVA-žarke. V Evropski uniji morajo imeti izdelki, ki vsebujejo oksibenzon ali benzofenon-3, opozorilo o njunem potencialno alergogenem delovanju.

- Derivati kafre in dibenzoilmetana pod vplivom UV-žarkov postanejo slabše stabilni, kar pomeni, da kozmetično sredstvo, ki jih vsebuje, izgublja svojo učinkovitost, ob tem pa nastajajo določeni razpadni produkti, ki lahko povzročajo fotoalergične in fototoksične reakcije na koži.

Tudi dišave in druge sestavine, ki so dodane kozmetičnim izdelkom za zaščito pred soncem, so lahko škodljive za kožo in lahko izzovejo alergije.

Anorganski UV-filtri se delijo na UV-filtre, ki:

- žarke le odbijajo, npr. barijev sulfat (BaSO4) in smukec,

- žarke odbijajo in absorbirajo, npr. titanov dioksid in cinkov oksid.

Prednost anorganskih UV-filtrov pred organskimi je visoka fotostabilnost in neprodiranje v kožo ter posledično redke alergijske reakcije.

So nanodelci v kozmetičnih sredstvih škodljivi?

V zadnjih letih so se pojavile tudi dileme glede varnosti kozmetičnih sredstev za zaščito pred UV-žarki zaradi vsebnosti nanodelcev, za kar pa do zdaj ni zanesljivih dokazov in še vedno velja prepričanje, da je njihova škodljivost neprimerljivo manjša kot škodljivost UV-sevanja za človeško kožo.

Snovem, ki škodujejo koži in zdravju, se najučinkoviteje izognite tako, da spremljate rezultate testov in publikacije, namenjene varstvu potrošnikov.

V razmislek:

- Starejši ljudje se, bolj kot mladi, izogibajo sončnim žarkom med 10. in 16. uro, medtem ko je uporaba zaščitnih sredstev največja med mladimi in se s starostjo zmanjšuje; zmanjšanje, najizrazitejše po petdesetem letu starosti.

-Surovine, predvsem UV-filtri, ki sestavljajo kozmetične izdelke, vplivajo na delovanje endokrinega sistema vodnih organizmov, predvideva pa se tudi povezanost med bledenjem koral in kozmetičnimi izdelki za zaščito pred soncem, ki vsebujejo benzofenon.

Vsem ljudem priporočamo, naj se izpostavljanju ultravijoličnim žarkom izogibajo.

Odsvetujemo tudi izpostavljanje ultravijoličnim žarkom v solarijih.

Nedvomno je dokazano, da izpostavljanje ultravijoličnim predstavlja dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka – karcinoma in malignega melanoma. Prekomerno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom vodi tudi v prezgodnje staranje kože.

Tveganje za okvare kože so večje pri svetlopoltih.