V ustni votlini se nahaja obsežna in raznovrstna populacija bakterij, od katerih so nekatere koristne, nekatere pa povzročajo med drugim razvoj zobne gnilobe (kariesa) ali parodontalne bolezni. Te bakterije lahko vstopajo v krvni obtok zaradi majhnih ran na ustni sluznici, ki lahko nastanejo že na primer med ščetkanjem zob, sploh če je to preveč agresivno, ali pa je dlesen zaradi vnetja bolj občutljiva na mehanske dražljaje. 

Prehodna bakteriemija, kot pravimo taki prisotnosti bakterij v krvi, za večino ljudi ni nevarna, v določenih primerih, ko so prisotna posebna stanja ali pa ima oseba oslabljen imunski sistem, pa lahko to stanje pomeni povečano tveganje za razvoj težav.

Vpliv na srce in ožilje

Obzobna tkiva – dlesen in kost, ki zob sidrata na svoje mesto – so občutljiva na razvoj parodontalne bolezni zaradi vpliva določenih patogenih bakterij. Začetna stopnja, gingivitis, je omejena zgolj na dlesen, napredovala, parodontitis, pa se razširi na kost in ostala tkiva v okolici zoba in lahko preko krvnega obtoka vpliva na srce in ožilje. 

Namreč, če prizadeta področja v ustih razumemo kot eno samo veliko rano, je ta v primeru napredovale parodontalne bolezni enaka površini dlani človeka. Taka rana izzove v telesu vnetni odziv, ki lahko povzroča težave tudi na srčno-žilnem sistemu, saj se s prisotnostjo napredovale parodontalne bolezni poveča verjetnost srčne ali možganske kapi.

Diabetes oziroma sladkorna bolezen

Velika povezava je tudi med diabetesom in parodontalno boleznijo, v tem primeru je povezava dvosmerna. Napredovala parodontalna bolezen, ki se je ne zdravi, namreč vpliva na regulacijo krvnega sladkorja. Poleg tega pa so osebe, ki trpijo za diabetesom, bolj dovzetne za okužbe, kar pomeni, da imajo povečano tveganje za razvoj parodontalne bolezni, ki je pri njih tudi nekoliko težje zajezljiva. Zato je skrb za ustrezno ustno higieno pri diabetikih ključna za ohranjanje ravnotežja krvnega sladkorja.

Dihalni trakt

Slabo ustno zdravje lahko povzroča respiratorne težave, pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko povzročijo tudi razvoj pljučnice.

Nosečnost

Včasih je veljalo en otrok – en zob. Zdaj ni več tako, je pa dejstvo, da hormoni med nosečnostjo pomembno vplivajo na obzobna tkiva. Vnetje, ki je bilo v neki meri prisotno že pred nastopom nosečnosti, se tako lahko brez pomoči zobozdravnika ali ustnega higienika stopnjuje. 

Zato nosečnice pogosto tožijo za krvavitvijo iz dlesni, mogoč je tudi razvoj stanja, ki mu rečemo epulis – nosečniško povečanje dlesni, ki spontano izgine po porodu. Ravno tako pa parodontalno zdravje lahko pomembno vpliva na potek nosečnosti, saj imajo nosečnice s slabšim ustnim zdravjem večjo verjetnost za prezgodnji porod, nizko porodno težo novorojenčka ter druge zaplete. 

Prebavne poti

Slabo stanje ustne votline lahko vpliva tudi na prebavni sistem. Prebava se začne v ustih, kjer se prežvečena hrana pomeša s prebavnimi encimi v slini, preden grižljaj hrane pogoltnemo in odpotuje naprej proti želodcu. Če je v ustih prisotnih manj zob, izgubljeni niso nadomeščeni, preostali pa so po možnosti še majavi, je žvečenje okrnjeno. Na tak način lahko pride do težav s prebavo, bolečin v želodcu in težav z ustrezno prehranjenostjo in upadom splošnega zdravja.

Imunski sistem

Kronično vnetje dlesni in druge ustne težave lahko obremenjujejo imunski sistem telesa in na tak način okrnijo odziv na druge okužbe ali bolezni. Zato je nujno ohranjanje zdrave ustne votline kot pomemben del celostne skrbi za splošno zdravje. 

Mentalno zdravje

Težave z zobmi ali njihova izguba lahko pomembno vplivajo na mentalno stanje človeka. Okrnjena samopodoba v kombinaciji s slabšo funkcijo žvečenja je lahko tudi vzrok za slabšo kvaliteto življenja, sploh če so prisotne še bolečine zaradi nesaniranih stanj v ustih. Zato je resnično pomembno, da za svoje zobe skrbimo v vseh starostnih obdobjih. 

Ker pa ni pomemben zgolj vpliv ustnega zdravja na zdravje telesa, ampak je pomembno tudi obratno, pri zobozdravniku izpolnimo vprašalnik o zdravju, ki vključuje vprašanja o našem splošnem zdravju, zdravilih, ki jih jemljemo (tu ne pozabimo na tista, ki smo jih sami kupili), alergijah ter navadah in razvadah. Ponavadi tak vprašalnik prejmemo na prvem pregledu, a smo kasneje dolžni sporočiti spremembe, ki so v splošnem zdravju nastale. Le tako je lahko oskrba prilagojena našim potrebam in celostna za nas. 

Zdravje ustne votline torej ni omejeno zgolj na lep nasmeh, kar sicer vsi najprej opazimo. Igra namreč tudi pomembno vlogo pri ohranjanju splošnega zdravja, saj ima slabo ustno zdravje vpliv na večino organskih sistemov telesa. Zato je nujno, da postanejo skrbna ustna higiena s ščetko in nitko ter redni obiski zobozdravnika tudi, kadar ni težav, osnova za skrb za boljše splošno zdravje in kakovost življenja. Zdravje ustne votline ni ločeno od splošnega zdravja; sta tesno povezana in skupaj tvorita temelj za dolgo in zdravo življenje.