V študiji je sodelovalo 20 odraslih udeležencev, izvedli pa so jo raziskovalci uglednega ameriškega medicinskega raziskovalnega centra National Instititutes of Health, in sicer je bila izvedena na Inštitutu za diabetes ter prebavne in ledvične bolezni (Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases).

Katera živila spadajo v skupino zelo predelanih? Raziskovalci so kot taka vzeli živila, ki imajo sestavine, ki jih povečini najdemo le v industrijski predelavi hrane – to so hidrogenirana olja, visoko fruktozni koruzni sirup, sredstva za dodajanje arome, emulgatorji …

Študije, ki so bile izvedene pred tokratno, so že našle povezavo med prekomernim uživanjem zelo predelanih živil ter pojavom zdravstvenih težav. Toda raziskovalci niso mogli trditi, da je prav takšna hrana vzrok težav, saj študije niso izvedli tako, da bi ljudem predpisali takšno prehrano in nato spremljali, kaj se zgodi.

Tokratna ameriška raziskava je majhna, vendar prva, ki je to poskušala izvesti. “Četudi je bil vzorec majhen, rezultati tega zelo kontroliranega eksperimenta kažejo jasno in konsistentno razliko med dvema načinoma prehranjevanja,” na portalu EurekAlert citirajo avtorja študije Kevina D. Halla. “To je prva raziskava, ki je pokazala vzročno zvezo. Zelo predelana hrana povzroči, da ljudje pojedo preveč energije in se zredijo.” Zaključki študije so bili objavljeni v ugledni medicinski reviji Cell Metabolism.

Sodelovalo je 20 zdravih udeležencev, 10 žensk in 10 moških. Na inštitutu so preživeli en mesec. Povsem naključno so dva tedna dobivali prehrano, ki je bila sestavljena iz zelo predelanih živil, in dva tedna prehrano, v kateri so bila taka živila zastopana v zelo majhnem številu. 

Zajtrk iz zelo predelanih živil je bil sestavljen iz belega pekovskega peciva, kremnega sira ter slanine iz mesa purana. Zajtrk iz nepredelanih živil je vseboval ovseno kašo z banano, oreščki in posnetim mlekom. Oba obroka sta bila sestavljena tako, da sta imela isto energijsko vrednost ter iste količine sladkorjev, vlaknin, maščob in ogljikovih hidratov. Udeleženci so lahko pojedli toliko, kolikor so želeli. 

Ko so udeleženci uživali zelo predelano hrano, so v primerjavi z dnevi, ko so uživali prehrano, ki je vsebovala malo takšnih živil, na dan pojedli za okoli 500 kalorij (2 kilodžula) več. Zelo predelan obrok so tudi pojedli hitreje.

Pri takšni prehrani so se zredili, medtem ko so pri bolj zdravi prehrani kilograme izgubili. Povprečno so se z uživanjem zelo predelanih živil zredili za 0,9 kilograma, ravno približno toliko so izgubili, ko so jedli zdravo.

Zakaj govorimo o zelo predelani hrani in ne le o predelani? Ovseni kosmiči so predelana hrana, vendar zadržijo vse koristne učinke ovsa, ker jih izdelajo tako, da zrna le stisnejo. Zelo predelana hrana je bolj predelana in zaradi tega, četudi je lahko izdelana iz zdravih živil, vseh njihovih koristnih učinkov več nima.  

Kot je še povedal Kevin D. Hall, bi radi v prihodnje ugotovili, kaj točno v zelo predelanih živilih povzroči, da ljudje pojedo več in pridobijo odvečno težo. Radi bi dognali, ali je mogoče zelo predelana živila kako prilagoditi, da tega učinka ne bi imela. Seveda Hall dodaja, da je najlažje ljudem reči, da uživajo bolj zdravo hrano. A dejstvo je, da so danes obkroženi z veliko količino zelo predelane hrane, ki je verjetno čez noč živilska industrija ne bo kar nehala pridelovati. Takšna hrana je pogosto lažje dostopna ter hitreje pripravljena kot zdrava.  

Velika težava je, da se odvečni kilogrami počasi skozi leta nabirajo. Odvečna teža obremenjuje telo, ki posledično ne more delati optimalno. To počasi pripelje do zdravstvenih težav.