Udeleženci študije so imeli v povprečju sistolični krvni tlak 130 mm Hg. To je zgornja številka pri merjenju krvnega tlaka. Izmerimo jo, ko se srce skrči in potisne kri po žilah. Takrat nastane v žilah sistolični tlak. Ko se srce razširi in spet napolni s krvjo, pa se tlak v žilah zmanjša. To je spodnja številka, ki jo izmerimo, tako imenovani diastolični krvni tlak. 130 mm Hg je številka, ki je že malo nezdrava.

Če zdravnik predpiše zdravila, jih je seveda treba jemati. Je pa tudi kar nekaj navad, ki nam lahko pomagajo znižati krvni tlak. 

Ena od takih navad je popoldanski spanec. Udeleženci študije so imeli po spancu v povprečju za 5 mm Hg nižji zgornji tlak.

To je po besedah zdravnikov, ki so opravili študijo, podobno izboljšanje, kot ga dosežemo, če ne uživamo preveč soli (Pozor, nekaj je potrebujemo. Premalo in preveč soli škodi.) ali če zmanjšamo količino alkohola, ki ga uživamo.

Takšno izboljšanje je celo podobno temu, ki ga dosežejo zdravila, namenjena tistim, ki imajo le malo povišan tlak. Tudi ta naj bi namreč zgornji tlak znižala od 5 do 7 mm Hg. Opozorilo: nikoli ne prenehajte jemati zdravila, če vam jih je predpisal zdravnik. O zdravljenju previsokega krvnega tlaka se vsekakor vedno posvetujte z zdravnikom, saj je to stanje, ki je nevarno. Med drugim je dejavnik tveganja za srčno in možgansko kap.

Na to so opozorili tudi strokovnjaki. Že zmanjšanje tlaka za 2 mm Hg naj bi tveganje za kakršno koli težavo s srcem in ožiljem, torej tudi za kap, zmanjšalo za 10 odstotkov.

Če si lahko privoščite popoldanski spanec, si ga torej le privoščite. To je najenostavnejši način, da naredite nekaj za svoje zdravje.

Če pa ste med tistimi, ki bodo rekli, da za kaj takega nimajo časa – ni treba, da gre za dolg spanec. Gre za kratek počitek.

Grki so sicer udeležence razdelili v dve skupini in obe sta se zdravili zaradi povišanega krvnega tlaka. Toda pri skupini, ki si je privoščila popoldanski spanec, je bilo prav opazno izboljšanje.

Previsok krvni tlak sicer ne ogroža le srca, temveč tudi druge organe – ledvice, možgane, oči …

Je pa normalno, da krvni tlak niha. Pri vsakemu od nas se spreminja. In sicer lahko zgornja številka zaniha tudi od 50 do 70 mm Hg, spodnja pa do 20 mm Hg.

Najbolje je, če je krvni tlak nižji od 120/80. Seveda krvni tlak višajo tudi nekatere povsem normalne aktivnosti – vsak obrok, govorjenje, fizična aktivnost (tudi hoja …) Nevarno je, če imamo previsok krvni tlak kar naprej. Takrat to poškoduje ožilje. Posamezna povišanja pa ne.

Nekateri ljudje imajo tudi nizek krvni tlak. Tega stanja ni treba zdraviti. Nekateri celo menijo, da takšno stanje podaljšuje življenje.