Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
ZDRAVJE

Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?

Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?

V preteklosti so z izrazom živčni zlom pogosto opisovali različne duševne motnje.
V preteklosti so z izrazom živčni zlom pogosto opisovali različne duševne motnje./ FOTO: Dreamstime

V preteklosti so z izrazom živčni zlom pogosto opisovali različne duševne motnje, česar danes strokovnjaki z razlogom ne počnejo več. Živčnega zloma danes ne dojemamo kot duševno motnjo, a to še ne pomeni, da je normalen in zdrav odziv na stres, s katerimi se soočamo.

Vsi vemo, da vsakodnevne obveznosti lahko hitro postanejo prezahtevne za nas. Pri tem imamo ljudje različne pragove, koliko lahko prenašamo, do kam lahko gremo in kakšna je navsezadnje meja, pri kateri rečemo, da ne zmoremo več. Pri živčnem zlomu ne gre za to, da je nekdo 'šibak' ali čustveno labilen, temveč  da se je v njegovem življenju preprosto nabralo preveč stresorjev, ki jih ne zmore več obvladati. 

Ne bojte se poiskati pomoč, ko se vam 'nabere' preveč stvari.
Ne bojte se poiskati pomoč, ko se vam 'nabere' preveč stvari./ FOTO: Dreamstime

Simptomi živčnega zloma 

Znaki živčnega zloma se pri posameznikih razlikujejo in so odvisni od vzroka. Prav tako se tisto, kar si dejansko ljudje predstavljamo kot 'živčni zlom', dejansko razlikuje od kulture do kulture. Na splošno pa za živčni zlom velja, da človek preprosto ne zmore več normalno delovati. Pogosto so ljudje, ki doživijo živčni zlom, nekaj dni, tednov, morda celo mesecev nezmožni opravljati normalna opravila, hoditi v službo, opravljati sestanke, ne zmorejo se celo normalno prehranjevati. Moten je ritem spanca, lahko pride celo do zavračanja higienskih navad. Številna nenavadna ali disfunkcionalna vedenja se lahko štejejo za znake in simptome živčnega zloma, vključno s spodaj naštetimi:

Znaki živčnega zloma se pri posameznikih razlikujejo in so odvisni od vzroka.
Znaki živčnega zloma se pri posameznikih razlikujejo in so odvisni od vzroka./ FOTO: Dreamstime

- simptomi, ki so podobni depresiji,

- samomorilne misli in nagnjenost k samopoškodovanju,

- tesnoba, ki jo spremlja visok krvni tlak,

- mišična napetost,

- omotica,

- težave z želodcem,

- tresenje rok, 

- nespečnost,

- halucinacije,

- ekstremne spremembe razpoloženja ali nepojasnjeni napadi panike,

- bolečina v prsih,

- pretiran strah in težave z dihanjem ter številni drugi. 

Ekstremne spremembe razpoloženja ali nepojasnjeni napadi panike.
Ekstremne spremembe razpoloženja ali nepojasnjeni napadi panike./ FOTO: Dreamstime

Vzroki za živčni zlom

Če so si simptomi živčnega zloma pri ljudeh precej podobni, je z vzroki nekoliko drugačna zgodba. Stres je seveda najpogostejši vzrok živčnega zloma, a le-tega lahko povzročijo zunanji vplivi, kot so: dolgotrajna izpostavljenost stresu na delovnem mestu, nedavni travmatični dogodek, kot je smrt v družini, resne finančne težave, na primer izguba službe ali domovanja ter seveda drugi. 

Kdaj obiskati zdravnika 

Neredko se človek počuti nemočnega. Kadar ne more opravljati vsakodnevnih običajnih nalog, je to lahko znak, da je njegovo duševno stanje oslabljeno. Če opazite znake, da je vaše duševno stanje moteno, se posvetujte z zdravnikom, ki vam bo pomagal pri telesnih simptomih in vas napotil k psihologu ali psihiatru. Dobro je, da so tudi družinski članki in prijatelji pozorni na vedenje in duševno stanje ljubljene osebe, a na žalost je tukaj dejstvo, da znajo nekateri ljudje svoje stiske zelo dobro skrivati.  

Neredko se človek počuti nemočnega.
Neredko se človek počuti nemočnega./ FOTO: Dreamstime

Nasveti za samopomoč 

Spreminjanje navad lahko pomaga preprečiti duševne stiske ali vsaj zmanjšati njihovo pogostost in intenzivnost. Pomagajo lahko že redna telesna vadba, obvladovanje stresa na nam ljub način, izogibanje drogam, alkoholu in drugim poživilom, reden ciklus spanca, različne tehnike sproščanja, ter navsezadnje, če ocenimo, obisk terapevta ali psihologa. 

Kot smo že omenili, ljudje imamo različne pragove, do kam zmoremo in kaj je za nas preveč. Tukaj ni 'napačnih' ali 'pravilnih' mej. Dobro je, da poznamo sami sebe, vemo, kako funkcioniramo, in ko že na začetku začutimo, da je nekaj preveč obremenilno za nas, to tudi izrazimo. Vsekakor vsi vemo, da so določene življenjske prelomnice, dobre in slabe, resnično naporne in nas tako rekoč 'izmučijo', zato se v tovrstnih primerih nikar ne bojte zaprositi za pomoč. Naj si bo to družinski član, prijatelj ali terapevt. 

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Povzeto po miss7zdrava

NOVICE
Kako je koronačas vplival na vse druge bolnike in ...
ŠPORT
Neverjeten preobrat: Pogačar z noro vožnjo na ...
POP IN
Aaron Carter obljubil videoposnetek, na katerem ...
TV ODDAJE
V boj za srce Janeza Rebernika tudi 'gajstna' ...
VIZITA.SI
Te skrbi velikost penisa?
OKUSNO.JE
Najboljši rogljički po receptu naše bralke
ZADOVOLJNA.SI
Kako najbolje izkoristiti turistični bon?
MOSKISVET.COM
7 nasvetov, kako skrbeti za uro
BIBALEZE.SI
Mamica treh razkrila bridkost odvisnosti od drog
CEKIN.SI
Bogati ga bodo imeli, revni ne?
DOMINVRT.SI
Še je rešitev za paradižnik
CEKIN.SI
Navdušili so Slovenijo, zdaj pa se vračajo!