Najpogostejši vzrok zloma zoba je karies oziroma zobna gniloba

Karies je bakterijska okužba, zaradi katere se 'raztaplja' sklenina in dentin pod njo. Karies v globino napreduje v obliki trikotnika, vrh je na površini, širša baza pa proti meji med sklenino in dentinom. Majhna luknjica na površini lahko tako skriva precejšnjo lezijo pod njo. Zaradi takega načina napredovanja kariesa pride do oslabitve strukture zoba, kar v določenem trenutku povzroči zlom zoba na mestu, kjer je površinska sklenina nepodprta z notranje strani.

Najboljša preventiva je seveda natančna in redna ustna higiena z uporabo zobne ščetke ter medzobnih ščetk ali nitke ter redno obiskovanje zobozdravnika vsaj enkrat na leto za odrasle oziroma na šest mesecev za otroke. Pod preventivo spadajo tudi RTG-posnetki, ki jih skladno s stroko opravljamo v določenih časovnih intervalih. Na tak način odkrijemo tudi začetne lezije ali pa tiste, ki so prostim očem nevidne.

Na drugem mestu so poškodbe

Pogost vzrok za zlom zoba so tudi udarci in padci, ki so zelo pogost vzrok za zlom zoba predvsem pri otrocih. Prvi vrh poškodb predvsem sprednjih zob se opazi v času, ko se učijo hoditi, pogoste pa so tudi kasneje v šolskem obdobju. Pogost vzrok so tudi nesreče v prometu, dogodki, ki so posledica alkoholiziranosti ali uporabe določenih psihoaktivnih snovi ter udejstvovanje v določenih športih.

V kolikor vi ali vaš otrok trenirate šport, kjer je velika možnost poškodbe zob, svetujemo uporabo ustreznih ščitnikov za zobe, ki so lahko konfekcijski – ki jih kupimo v trgovini in niso delani po odtisu zob. Lahko pa obiščete zobozdravnika, ki vam po odtisu zob naredi individualen ščitnik, ki je prijetnejši za uporabo.

Vzrok so lahko tudi sistemske ali lokalne bolezni, ki vplivajo na sestavo zob

Zobna sklenina je zunanji sloj zoba, ki zob ščiti pred zunanjimi vplivi. Čeprav je sklenina najtrša snov v telesu, pa lahko zaradi različnih dejavnikov pride do spremenjene sestave le-te že ob izrasti zoba, kar oslabi njeno odpornost na grizne sile.

Bolezenski stanji, ki vključujeta spremenjeno sestavo sklenine že med njeno formacijo, sta na primer Amelogenesis Imperfecta ter Dentinogenesis imperfecta, ki vplivata na vse zobe. Na stalne šestice ter zgornje in spodnje sekalce lahko vpliva stanje, ki mu rečemo Molarna in incizivna hipominerazlizacija. Prisotni so lahko samo kredasti madeži, lahko pa je zob prizadet v celoti in se kruši že med normalnim žvečenjem. Ena od bolezni, ki ravno tako vpliva na zobe posredno prek pomanjkanja vitaminov in mineralov, pa je celiakija.

Pretirana izpostavljenost fluoridov v zgodnjem otroštvu

Bolj krhko sklenino, kjer so vidni beli do rjavi madeži, lahko povzroči tudi pretirano izpostavljanje fluoridov v zgodnjem otroštvu. Pogosto se to dogaja, kjer je vir fluoridov poleg zobne paste še lokalna pitna voda ter prehrana dojenčka. Zato je nujno, da upoštevamo priporočila stroke glede količine fluorida v pasti in količino paste, ki jo uporabljamo za umivanje zob, ki upošteva dodatne vire fluora v okolju.

Vzrok za spremenjeno sestavo sklenine in njeno krhkost je tudi pH ust

Zaradi pogostega uživanja sladkih, gaziranih ali kislih pijač oziroma hrane lahko pride do raztapljanja sklenine na prednjih ploskvah zoba, medtem ko refluks, bulimija ali nosečniška hiperemeza vplivajo na zadnje površine zob. Taki zobje so občutljivi na hladne in tople dražljaje ter se lahko vidno krušijo in krajšajo.

Zato je zelo pomembno, da omejimo uživanje sladke in/ali kisle hrane. V primeru pogostega bruhanja pa si velja zapomniti, da ni priporočljivo ščetkati zob neposredno po epizodi slabosti, saj s tem potenciramo raztapljanje sklenine. Boljše je usta sprati z vodo, v kateri lahko raztopimo žlico sode za hitrejšo nevtralizacijo kisline, in počakati s ščetkanjem minimalno pol ure. V primeru bulimije je seveda potrebna dodatna strokovna pomoč.

Zobje se lahko krušijo tudi zaradi škrtanja z zobmi oziroma bruksizma

Bruksizem je stanje, pri katerem oseba, največkrat ponoči, nezavedno škrta ali močno stiska zobe. To lahko vodi v razvoj pok v zobeh, kar sčasoma privede do zloma zoba.

Če opažate skelenje zob predvsem pri jutranjem umivanju ali se zbujate z glavobolom v predelu ušesa ali nižje ob robu spodnje čeljusti, je možno, da ponoči škrtate z zobmi. V takem primeru se obrnite na zobozdravnika, ki vam lahko izdela nočno opornico, ki razbremeni sklep in prepreči poškodbe zob. Seveda je nujno odkriti vzrok škrtanja, ki je lahko posledica stresa, nepravilno izdelanega protetičnega nadomestka, zalivke ali pa nepravilnega načina dihanja med spanjem.

Tudi zaradi starosti postajajo zobje bolj krhki

To je posledica naravnega obrabljanja zobne sklenine ter seštevek naših razvad tekom življenja. Poleg tega imajo starejši ljudje dostikrat v ustih prisotne protetične izdelke, ki lahko negativno vplivajo na nasprotne zobe, ki niso protetično oskrbljeni. Tudi količina koreninsko zdravljenih zob je večja. Koreninsko zdravljeni zobje so namreč nekoliko bolj dovzetni za poke ali celo zlome.

Zlom zoba je neprijeten dogodek, ki se mu lahko izognemo s pravilno in redno ustno higieno ter rednimi obiski zobozdravnika v vsakem obdobju življenja. V kolikor je potrebno, pri določenih športnih dejavnostih ali med spanjem nosimo posebne opornice, ki ščitijo zobe. Samo s pravilnim pristopom in ustreznimi ukrepi bomo lahko ohranili naše zobe zdrave in močne skozi celo življenje.