Zobne aparate delimo na snemne in fiksne. Kot pove že ime, je snemni aparat tak, da ga lahko snamemo v času hranjenja in čiščenja zob, česar pri fiksnem, ki je na zobe prilepljen, ne moremo storiti.

Kako je videti fiksni aparat?

Fiksni aparat je sestavljen iz posebne žice in 'bracketov' oziroma zvezdic, ki so na zob cementirane s posebnim lepilom. Zvezdice so lahko klasične kovinske, na katere z gumico pritrdimo žičko. Zaradi oblike je tako zvezdice težje čistiti. Bolj estetski aparat je samozaklepni, kjer elastik ne potrebujemo in je tudi lažje vzdrževati higieno. Lahko pa se odločimo za bel fiksni aparat, kjer so zvezdice izdelane iz keramike ali kompozitnih mas, ravno tako je lahko bela tudi žička, kar naredi aparat manj opazen. Možna je tudi pritrditev aparata na jezično stran zoba, kar pomeni, da se aparat ne opazi, a je takšen aparat iz vidika higiene lahko manj ugoden. 

Fiksni aparat je primeren za krajšo ali daljšo terapijo, odvisno od nepravilnosti, ki jo želimo popraviti. Zahteva redne kontrole pri ortodontu, kjer preverijo potek terapije, menjujejo žice in preverjajo ustreznost higiene. V kolikor pacient ni dovolj dosleden, se lahko ortodont odloči za predčasno prekinitev terapije, saj lahko slaba higiena vodi v razvoj mnogih kariesov in stanje v ustih precej poslabša ter vodi v dolgotrajne posledice.

Kaj je snemni aparat?

Klasični snemni aparat je izdelan iz akrilata (posebne plastike, kot jo uporabljajo tudi pri zobnih protezah) in žic, ki lahko na zob delujejo z manjšo silo in na tak način spremenijo nagib zoba. Lahko pa so žice na zob zgolj prislonjene (neaktivne) – tak aparat služi retenciji oziroma ohranjanju stanja po končani terapiji.

S snemno ploščo lahko tudi širimo zgornjo čeljust, kadar je ta pri napačni legi jezika na ustnem dnu preozka. Tak aparat je izdelan iz dveh polovic, ki sta na sredini povezani z vzmetjo, ki jo po navodilih ortodonta na določen časovni interval privijemo in na tak način zadostno razširimo čeljust, da lahko potem z nadaljevanjem terapije s fiksnim aparatom dosežemo bolj harmoničen ugriz.

Snemni aparati so lahko tudi funkcionalni – izboljšujejo funkcijo ugriza in odpravljajo posledice škodljivih navad, kot je na primer sesanje palca ali dude.

Glavna slabost (in hkrati prednost) vseh snemnih aparatov je ta, da so snemljivi. Kar sicer omogoča normalno prehranjevanje in veliko lažjo ter natančnejšo higieno, a je njegov učinek skoraj v celoti odvisen od časa nošnje. Takšen aparat je treba imeti v ustih zadostno število ur, da je njegov učinek dosežen. 

Kaj je nevidni zobni aparat?

Nevidni aparati so v zadnjem času dosegli zelo velik napredek in so že praktično alternativa klasičnemu fiksnemu zobnemu aparatu. Aparat je skoraj neopazen, narejen je iz posebne folije, ki objema zobe in na njih izvaja rahel pritisk. Je snemljiv, a je nujno, da je v ustih prisoten vsaj 22 ur na dan. Čas trajanja terapije je odvisen od nepravilnosti, ki jo odpravljamo, za dosego rezultata je lahko že dovolj nekaj folij, lahko pa terapija traja tudi okoli enega leta ali več. 

Na zobe folija izvaja rahle pritiske in jih tako rine v želeni položaj. V pomoč so t. i. 'attachmenti' oziroma posebni oprijemki, ki so izdelani iz kompozita in prilepljeni na posamezne zobe. So praktično neopazni, saj so izdelani v barvi, ki je enaka barvi zoba. Za dosego cilja se lahko poslužimo še interproksimalne redukcije,  kjer s posebnimi polirnimi trakovi odnesemo nekaj desetink milimetra sklenine in na tak način nekoliko zožamo zob, ki ga potem lažje uvrstimo v vrsto. Na zob to nima negativnega vpliva.

Nevidni aparat se menja navadno na dva tedna (možno tudi tri, redko eden), prvih nekaj dni ob vsaki menjavi je lahko nošnja nekoliko neprijetna zaradi pritiska, a potem ta občutek mine. Zamenja ga lahko pacient sam doma, kontrole pri zobozdravniku so tako manj pogoste.

Kateri je boljši – fiksni ali nevidni?

Nevidni aparat je bolj estetski in omogoča lažjo ustrezno higieno brez uporabe vrste posebnih pripomočkov. Terapija je manj boleča in dostikrat tudi nekoliko hitrejša. Pri fiksnem aparatu je nekoliko večja možnost za resorpcijo (raztapljanje) korenin, ki je posledica sil, ki delujejo na korenino zoba in lahko zob oslabijo. 

Ravno tako lahko pusti zvezdica na zobku, kjer je bila prilepljena, bel madež, kar je sicer možno popraviti z infiltracijo takega madeža s posebnimi preparati. Zaradi težje higiene ob fiksnem aparatu je večja možnost za razvoj vnetja dlesni oziroma gingivitisa. Je pa dobro to, da je fiksni aparat na zobe prilepljen in ga sami ne moremo sneti. Na tak način terapija zagotovo poteka po predvidenem vzorcu. 

Kaj je potrebno pred pričetkom terapije z zobnim aparatom?

Najpomembneje je, da se pred pričetkom terapije sanirajo vsi prisotni kariesi in pozdravi eventuelno vnetje dlesni. Fiksni aparat splošnemu zobozdravniku oteži izdelavo zvezdice, karies ob aparatu lahko tudi hitreje napreduje in resnično je potrebno, da se pred cementiranjem aparata oglasite pri svojem zobozdravniku, kjer opravite temeljit pregled. Enako velja, če se boste odločili za zdravljenje v tujini, kar je postalo zelo razširjeno zaradi dolgih čakalnih dob pri nas.

Dostikrat doživimo v ordinaciji, da pride otrok na pregled kljub slabemu stanju v ustih z že cementiranim aparatom. Če želimo take kariese sanirati, je potem to vedno treba uskladiti z ortodontom, kar za vas pomeni dodatno pot do njih, kjer vam snamejo žičko, nato prihod v ordinacijo, kjer saniramo kariese, in spet pot do ortodonta, kjer žičko nataknejo nazaj. Zato se takim situacijam raje izognite in poskrbite, da otrok pred namestitvijo aparata nima prisotnih patologij v ustih. 

Nič hudega ne bo, če aparat dobi čez šest mesecev, če mu zato prihranimo kar nekaj neprijetnosti tekom terapije in kasneje. Sanacija kariesa in vnetja je nujna tudi pri nevidnem aparatu. Ta je namreč izdelan po obliki vaših zob in v primeru, da je treba med terapijo izdelati večjo zalivko, to lahko spremeni obliko zoba in pomeni, da folija v ustih ne sedi več optimalno in je tako treba izdelati nove folije, kar čas terapije seveda nekoliko podaljša.

Nepravilen ugriz je lahko precej obremenilen za sklep in zobe, zato je to eden od dejavnikov, ki govorijo v prid ortodontski terapiji. Ravno tako so zobje, ki so preveč tesno skupaj, nagnjeni k hitrejšemu razvoju kariesa, saj je higiena medzobnega prostora težja in manj učinkovita. Posledično je tudi večja možnost razvoja vnetja dlesni ter napredovanja v parodontalno bolezen in v kasnejšem obdobju tudi predčasne izgube zob. Zato terapija z aparatom ni zgolj modna muha in želja po lepšem nasmehu, ampak nam omogoča lažje vzdrževanje zdravja naših zob.