Za živila, označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami velja posebna zakonodaja, ki potrošniku zagotavlja pravico do obveščenosti in preprečuje zavajanje potrošnika. Pa so oznake, ki jih vsak dan beremo na živilih, resnične?

Na Inštitutu za nutricionistiko so danes predstavili rezultate raziskave o uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih, ki so na slovenskem tržišču. Pregledanih je bilo 6000 živil, dodatno laboratorijsko preiskanih pa 32 naključnih vzorcev, osredotočili pa so se na živila, ki so bila označena s trditvami o omega-3 maščobnih kislinah in prehranskih vlakninah. Nepravilnosti so se pojavile na področju uporabe zdravstvenih trditev, za katere strokovnjaki trdijo, da so pogosto preveč splošne ali pa celo zdravstveno neutemeljene, kar pomeni, da zavajajo.

"V raziskavo so bila vključena žita za zajtrk, testenine in piškoti, kjer se pogosto pojavljajo različne trditve o prehranskih vlakninah. Poleg tega smo obravnavali tudi različne namaze in jajca, označene s trditvami v povezavi z omega-3 maščobnimi kislinami. Kar polovica obravnavanih živil, na katerih je bila prisotna trditev za omega-3 maščobne kisline, ni imela označene količine omega-3 maščob v izdelku, v nekaterih primerih pa niti označbe hranilne vrednosti. Gre za neskladne označbe, saj potrošnik na ta način nima vpogleda v sestavo izdelka in količino prisotnih koristnih sestavin. To mu tudi onemogoča primerjavo med konkurenčnimi izdelki. Takšna neskladnost je bila še posebej pogosta pri jajcih, kjer podatka o vsebnosti omega-3 maščob ni bilo na označbi niti enega obravnavanega vzorca. Veliko bolj spodbudni so bili rezultati laboratorijskih analiz, ki so pokazali, da analizirani vzorci ustrezajo merilom za uporabo prehranskih trditev,“ je dejal doc. dr. Igor Pravst.

Nepravilnosti so našli tudi pri trditvah o vsebnosti prehranskih vlaknin, saj dve tretjini obravnavanih vzorcev ni bilo označenih skladno z določbami zakonodaje. Zaradi opaženih nepravilnosti je Inštitut za nutricionistiko za nosilce živilske dejavnosti pripravil posebna izobraževanja, neskladne označbe pa morajo odpraviti še letos ter tako potrošniku ponuditi kakovosti primerno označena živila. Dr. Elizabeta Mičović pojasnjuje, da se bodo zaradi določenih sprememb v zakonodaji od letošnjega decembra lahko uporabljale izključno odobrene zdravstvene trditve, nedovoljene pa bo treba umakniti s tržišča. Te spremembe bodo imele velik vpliv na tržišče in predstavljajo izziv tako za nosilce živilske dejavnosti, potrošnike, kot tudi za inšpekcijske službe, ki preverjajo izvajanje živilske zakonodaje.

Jana Erjavec pojasnjuje, da se na področju uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih uveljavlja obsežna in pomembna sprememba zakonodaje ter da je zato cilj raziskave ugotoviti ustreznost uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem trgu, akterje še pravočasno opozoriti na morebitne pomanjkljivosti in način označevanja ter sistem nadzora prilagoditi spremenjenim zahtevam Evropske unije.

Nosilec razpisanega raziskovalnega projekta je Inštitut za nutricionistiko, soizvajalca pa Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve, glavni namen raziskave pa je opozoriti na pomanjkljivosti in seveda delovati v korist varstva potrošnika.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na