Ker so pristopi k zdravljenju bolezni in vzroki, zaradi katerih naj bi ljudje zbolevali tako različni, obstaja kar nekaj mitov o tej bolezni, ki niso popolnoma resnični, a tudi ne lažni. Kaj o mitih menijo strokovnjaki?

Trditev je zgolj mit. Alzheimerjeva bolezen se sicer res najpogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, vendar pa lahko za njo zbolijo tudi mlajše osebe. »Nekateri za to boleznijo zbolevajo že pri štiridesetih letih,« pravi dr. Peter Whitehouse, ustanovitelj univerzitetnega centra 'Spomin in staranje', ki dodaja, da je pri teh osebah to pogosto posledica dednosti. Z njim pa se strinja tudi dr. Jason Karlawish, profesor medicine ne univerzi v Pennsylvaniji. Tako oba strokovnjaka zaključujeta, da bolezen sicer lahko prizadene mlajše, da pa je vseeno najbolj pogosta pri starejših ljudeh.

Mit št. 2: Izguba spomina je neizogibni del staranja.

To je dejstvo. »Izguba spomina se kot simptom pojavlja skoraj pri vseh starejših ljudeh,« pravi dr. Constantine Lyketsos, nevropsiholog na zdravstvenem inštitutu Johna Hopkinsa. Z raziskavami, ki jih je opravil je namreč prišel do ugotovitve, da so se mlajši ljudje vedno bolje odrezali pri spominskih testih kot starejši. Kljub temu pa pravi, da izguba spomina še ne pomeni začetka Alzheimerjeve bolezni. Možgani se namreč starajo tako, kot preostanek človeškega telesa.

Trditev najverjetneje drži. Številne obširnejše raziskave so pokazale, da redna vadba ščiti pred kognitivnim upadom pri starejših osebah, ki so izpostavljene tveganju za nastanek bolezni. Čeprav se s to trditvijo strinja veliko strokovnjakov pa nihče natanko ne ve, zakaj. Nekateri menijo, da je to posledica povečanja pretoka krvi, saj na ta način v možgane pride več hranilnih snovi, kisika in glukoze, drugi pa trdijo, da je Alzheimerjeva bolezen posledica manjših možganskih kapi in da vadba pri preprečevanju te bolezni pomaga enako kot pri preprečevanju kapi.

Mit št. 4: Osebe z višjo izobrazbo imajo hitrejši spomin

Niti ne. Višja izobrazba v resnici lahko pomaga nekoliko 'prestaviti' nastop Alzheimerjeve bolezni. Izobraženi ljudje imajo namreč večje kognitivne zaloge, zaradi česar se njihovi možgani lažje prilagajajo spremembam, ki jih prinaša bolezen. Ne glede na to pa raziskave kažejo, da pri izobraženih ljudeh Alzheimerjeva bolezen napreduje hitreje, ko enkrat pride do nje. Morda pa je to le posledica tega, da svojci teh bolnikov pri njih hitreje opažajo spremembe v vedenju.

Mit št. 5: Miselne igre ščitijo pred Alzheimerjevo boleznijo

To področje še ni dovolj raziskano. Čeprav mnogi trdijo, da miselne igre, kot na primer besedne sestavljanke in križanke starejše ljudi ščitijo pred izbruhom bolezni, to ni dokazano.

Mit št. 6: Umetno sladilo aspartam povzroča Alzheimerjevo bolezen

Skoraj zagotovo mit. Za aspartam in druga umetna sladila je dolgo veljalo, da povzročajo raznovrstne bolezni, vključno s tumorjem na možganih, multiplo sklerozo, Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo. Toda dokazov, da to drži, praktično ni. Strokovnjaki pa kljub vsemu opozarjajo, da umetnih sladil iz zdravstvenih razlogov ni priporočljivo uživati, a ne zaradi straha pred Alzheimerjevo boleznijo.

Mit št. 7: Nekatere protibolečinske tablete povečujejo tveganje za demenco

Ali je mit resničen ali ne, ni popolnoma jasno. Nesteroidna protivnetna in protibolečinska zdravila (vključno z ibuprofenom) naj bi povečevala tveganje za nastanek demence ali Alzheimerjeve bolezni, večje študije pa tega niso ne potrdile, ne ovrgle. Strokovnjaki menijo, da stranski učinki teh zdravil še niso popolnoma raziskani, zato tudi ni natančno znano, ali je povezava pravilna ali ne. So pa neke študije pokazale, da protivnetna zdravila vplivajo pozitivno in zmanjšujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen, spet druge pa, da pri bolnikih, ki že imajo simptome Alzheimerjeve bolezni, lahko tovrstna zdravila pospešijo razvoj bolezni.

Tudi to je najverjetneje mit. Za aluminij, živo srebro in druge težke kovine je dolgo veljalo, da povzročajo nevrološke in psihične bolezni. Vendar pa za aluminij, ki je na najpogosteje uporabljenih kovin v gospodinjstvu, dokazov za to ni. “Aluminij, vsaj v količinah, katerim smo izpostavljeni v vsakdanjem življenju, zagotovo ne povzroča Alzheimerjeve bolezni,“ pravi dr. Karlawish. “Vse, kar počnejo ljudje v mladih letih in kar uničuje možganske celice, npr. uživanje alkohola in drog, veliko bolj škoduje možganom in povzroča večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen.“

Mit št. 9: Cepivo proti gripi povzroča Alzheimerjevo bolezen

To je zagotovo mit. Do sedaj še ni bilo dokazano, da bi cepivo proti gripi povečevalo tveganje ali celo povzročalo Alzheimerjevo bolezen. Strokovnjaki Alzheimerjevim bolnikom cepljenje kvečjemu priporočajo.

Mit št. 10: Obstajata dve vrsti spomina – kratkoročni in dolgoročno

Odvisno. Dr. Small je opazil, da bi spomin lahko delili na več kategorij, na primer na delovni spomin, kjer se shranjujejo informacije, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju in emocionalni spomin. Nekateri pa ga vseeno delijo na kratkoročnega in dolgoročnega. “Če informacija ne potuje preko hipokampusa, hitro izgine iz spomina. In ravno do tega pride pri Alzheimerju,“ pravi dr. Grisolia. “Hipokampus je področje v možganih, ki ga Alzheimer najprej napade, nato pa se začne bolezen širiti na druga področja možganov.“