Naša koža mora biti maksimalno zaščitena, opozarja dermatologinja mag. Metka Adamič. Posledice se kažejo v nastajanju gub, izgubi elastičnosti kože, rumenkasto obarvani koži, rjavo obarvanih lisah in v nastanku kožnega raka.

"Edina možnost, ki jo dermatologi priporočamo za pridobitev lepe, rjavo obarvane kože je pravzaprav uporaba sredstev za samoporjavitev, saj je za vse oblike ultravijoličnega sevanja znanstveno dokazano, da doprinesejo k razvoju kožnega raka in k prezgodnjemu staranju kože, " je povedala Adamičeva.

Zakaj je pomembno, da se zaščitimo?

UV sevanje predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Vsak peti prebivalec severne Amerike in vsak drugi prebivalec Avstralije oboli tekom življenja za eno od oblik kožnega raka. V Evropi oboli vsako leto 1 človek na 10.000 prebivalcev; število na novo odkritih obolelih s kožnim rakom je vsako leto večje za 5-7 odstotkov.

- Tri četrtine ultravijoličnega žarčenja prejme naša koža nenamerno, ne da bi se tega zavedali, med vsakodnevnimi opravili.

- Odrasli 40% žarčenja prejmemo med sončnimi vikendi, 20% pri običajnih dnevnih aktivnostih (otroci več), le 30 % med poletnimi dopusti, 10% v jesensko-zimsko-pomladnem obdobju.

Ultravijolični žarki se tudi odbijajo od različnih površin (vode, peska, talnih površin, trave, snega) in prodiranjo skozi oblake: lahki oblački na nebu nas popolnoma nič ne ščitijo pred sevanjem. Šele težki, nevihtni oblaki nudijo zadostno zaščito. Po sončenju se namažite z izdelkom za nego po sončenju, ki vsebuje aktivne učinkovine, ki delujejo kot lovilci prostih radikalov. Izdelek bo vašo kožo pomiril, nahranil in navlažil.

- Večjo možnost, da se bo pri nekom razvil eden najbolj zločestih tumorjev – maligni melanom, imajo tisti, ki so imeli v otroštvu večje poškodbe kožnih celic zaradi sončnih opeklin.

- Svetlopolti, svetlih las (zlasti rdečih) in oči so v večji nevarnosti kot temnopolti posamezniki.

- Okensko steklo ne prepušča UVB, prepušča pa UVA žarke.

- Američani ocenjujejo, da je kljub nenehnemu opozarjanju na nevarnosti UV žarkov vsaj dve tretjini otrok neprimerno zaščitenih.

Izbira ustreznega zaščitnega faktorja

Zaščitni faktor, SPF – »sunburn protecting factor«, je merilo učinkovitosti zaščite.

Višina faktorja mora biti ob prvem sončenju vsaj 20. Pravilna uporaba sredstva zaščitnega faktorja 15 nudi 95 odstotno zaščito, 30 pa 97 odstotno. Najvišji zaščitni faktor je 50. Poudariti je potrebno, da mora biti na vseh embalažah posebej označena tudi zaščita pred UVA žarki.

Za katero sredstvo zaščite se bomo odločili, je odvisno od tipa kože, starosti in časa, ki ga prebijemo na soncu. Posameznike s temnejšo poltjo do neke mere ščiti pigment. Tisti z občutlivejšo kožo pa »naravne« zaščite nimajo, zato mora biti njihova koža maksimalno zaščitena.

V primeru alergij mag. Metka Adamič svetuje sredstva za občutljivo kožo. Pred nanosom opravimo test preobčutljivosti. Na kožo notranjega dela podlahti namažemo 2 ml sredstva in nanj namestimo obliž. Čez dva dni preverimo, ali je koža reagirala (rdečine, izpuščaji, srbenje ...). V primeru reakcije se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

ŠEST TIPOV KOŽE (po Fitzpatricku):
- koža, ki je ob izpostavljanju ultraviojoličnim žarkom vedno opečena ter nikoli ne porjavi
- koža, ki je ob izpostavljanju ultraviojoličnim žarkom vedno opečena in le včasih potemni
- koža, ki je ob izpostavljanju ultraviojoličnim žarkom včasih opečena in vedno potemni
- koža, ki ob izpostavljanju ultraviojoličnim žarkom vedno potemni in je le redko opečena
- koža, ki je vedno nekoliko pigmentirana
- temna polt

Z izpostavljanjem sončnim žarkom začnite postopno

- Izogibajte se soncu med 11. in 16. uro. Takrat se obvezno umaknite v senco.

- Primerna gosto tkana obleka je najboljša zaščita pred sončnimi žarki. Ne pozabite tudi na sončna očala z UV filtrom ter klobuk s širokimi krajci za zaščito obraza, uhljev in vratu.

- Redno in dosledno uporabljajte sredstva za zaščito pred soncem z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo zaščito pred UVA in UVB žarki.

- Sredstva nanašajte 15 do 30 minut pred odhodom na sonce ter kasneje na vsaki dve uri oz. po vsakem kopanju ali obilnem znojenju.

- Zaščitno sredstvo, ki je primerno vašemu tipu kože oziroma delu telesa, ki ga ščitijo, nanašajte na kožo v zadostni količini (2mg/cm2 kožne površine), saj boste le tako dosegli, da bo zaščitni faktor na vaši koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. V nasprotnem primeru bo zaščitni faktor na vaši koži nižji in tako lahko pride do nepotrebnih poškodb kože zaradi neustrezne zaščite.

- Posebej zaščitite ustnice, veke in uhlje. Najbolj primerna so sredstva v obliki stikov, ki vsebujejo fizikalna zaščitna sredstva (cinkov oksid, titanijev oksid).

Pravilo sence

Ko je vaša senca krajša od vaše višine, se umaknite v senco.

Zaščito pred UV sevanjem prilagodite lokalnim dnevnim vrednostim UV sevanja (podatke o tem je mogoče dobiti dnevno v dnevnem tisku ali drugih medijih, kjer so navedeni kot UVI – ultravijolični indeks za posamično področje. Označeni so s številkami od 1 do 10. Višja vrednost UVI izraža intenzivnejše UV sevanje in potrebo po intenzivnejši zaščiti. Vedno, kadar je UVI >3, priporočamo upoštevanje zgoraj navedenih ukrepov.

Starši še posebej pazite na pravilno zaščito svojih otrok! Ne izpostavljajte sončnim žarkom otroka, mlajšega od 6 mesecev. Po šestem mesecu redno uporabljajte zaščitna sredstva za zaščito izpostavljenih delov telesa. Če so otroci, mlajši od 6 mesecev, izpostavljeni UV žarkom, uporabljajte za zaščito izključno sredstva, ki ne vsebujejo kemičnih zaščitnih sredstev (absorberjev), temveč fizikalne (cinkov ali titanijev oksid).

Kako ravnati ob sončnih opeklinah?

Mag. Metka Adamič pravi, da bi pri mlajših od 18. leta z redno zaščito lahko kar za štiri petine zmanjšali nastanek kožnega raka v poznejših letih.

"Proti sončnim opeklinam ni zdravila," pravi Adamičeva. Zdravljenje opeklin je simptomatsko. To pomeni, da se ravnamo glede na stopnjo prizadetosti kože ali v skrajnem primeru vsega organizma. Pri manjših težavah včasih zadoščajo obkladki za ublažitev znakov vnetja, hladne kopeli, vlažilne negovalne kreme.

Dermatologinja mag. Metka Adamič ob lažjih opeklinah svetuje, da na liter vode dodamo za noževo konico soli ali pa uporabimo kamilični čaj. Kožo namažemo s sredstvi iz aloe vera, ki pomirjajo. Svetuje tudi počitek v zatemnjenem, mirnem okolju, pitje hladnih nealkoholnih, negaziranih pijač.

Kadar pa so težave večjega obsega in intenzivnosti, je potrebno poiskati strokovno pomoč.

Vaše mnenje in izkušnje lahko izrazite na FORUMU.