Mit št. 1: Koruza je nezdrava

Koruza je žitarica, ki vsebuje veliko zdravih hranil in se zato na vašem krožniku lahko znajde prav vsak dan. Koruza je na slab glas prišla zaradi visoke vsebnosti škroba, ki je ogljikov hidrat. Zaradi prepričanja ljudi, da so ogljikovi hidrati škodljivi, ki se je uveljavilo v zadnjih letih, pa so tako mnogi pričeli koruzo črtati iz svojega jedilnika. Podobno se je zgodilo tudi s krompirjem, pojasnjuje nutricistka. A koruzna zrna so dragoceni vir vitamina B1, ki je pomemben za funkcije živčevja in pri presnovi ogljikovih hidratov. Vsebuje tudi vitamin C in mangan, ki izboljšuje spomin in koncentracijo.

Mit št. 2: Naše telo ne more prebaviti koruze, in to je slaba stvar

Čeprav je res, da kouza vsebuje veliko količino netopnih vlaknin – vlaknin, ki gredo skozi telo nedotaknjene – to ni slaba stvar, pove Jennifer McDaniel. Če boste pojedli zelo veliko koruze, je seveda možno, da je boste nekaj zagledali v svojih iztrebkih, a neprebavljive vlaknine imajo v resnici pozitivne učinke na vašo prebavo. ''Če si želimo v svojo prehrano vključiti čim več vlaknin, je dobro, da uživamo koruzo, saj ima visok nivo netopnih in topnih vlaknin, saj so prav slednje hrana za dobre bakterije v vašem telesu,'' pojasnjuje.

Mit št. 3: Koruza, ki jo kupite v trgovini, je genetsko predelana

''Ni res,'' trdi nutricistka: ''V resnici večina sladke koruze, ki je dostopna v vaši trgovini, ni gensko predelana.'' Poljska koruza je tista, ki se jo prideluje zato, da jo kasneje predelajo v olja, visoko-fruktouni koruzni sirup, krmo in druge običajno gensko spremenjene izdelke. A ljudje jemo sladko koruzo, ki jo kasneje lahko kuhamo, pečemo, konzerviramo, iz nje naredimo kruh, tortilje, polento. Sladka koruza je po navadi nižja od poljske, nastala pa je iz divje rastoče koruze.

A to ne pomeni, da gensko spremenjena sladka koruza ne obstaja. Je pa redka, trdi nutricistka. Organizacija Friends of the Earth je testirala 71 vzrocev sladke koruze v ZDA (sveže, zmrznjene in konzervirane) in odkrila, da je bilo le 2,4 odstotka vzorcev gensko spremenjenih. Če ste zaskrbljeni glede gensko predelane koruze, lahko posežete tudi po organski koruzi, kar pomeni, da kmetje pri sajenju niso smeli uporabiti gensko spremenjenih semen ali kasneje dodati drugih gensko spremenjenih dodatkov.

Mit št. 4: Koruze ne smete jesti, ker vsebuje veliko sladkorja

Če se ne izogibate bananam, ker vsebujejo veliko naravnega sladkorja, potem se vam ni treba izogibati niti koruzi. Banane vsebujejo enako količino kalorij kot storž koruze – okoli 110 kalorij ali 460 kJ energije – in imajo dva do trikrat več naravnega sladkorja kot koruza. Storž koruze vsebuje okoli 6 do 8 gramov sladkorja, banana pa okoli 15 gramov sladkorja.

Morda vas je prav to prepričalo, da naslednjič brezskrbno posežete po koruzi. Seveda pa še vedno velja, da v primeru, da si jo radi osolite, s soljo ne pretiravajte, saj raziskave kažejo, da v povprečju zaužijemo skoraj dvakrat več soli, kot bi je bilo potrebno. To pa vodi v povišanje krvnega tlaka in celo do srčno-žilnih bolezni.