V zadnjem stoletju se je prodaja ustekleničene vode v razvitem svetu več kot podvojila. Skoraj vsakdo namreč ob sebi cel dan nosi stekleničko, kamor koli že gre. Vendar pa so strokovnjaki iz Glasgowa v časopisu British Medical Journal objavili teorijo, da telo ne potrebuje nujno osem kozarcev vode na dan, da deluje učinkovito. Zdravnica Margaret McCartney iz Glasgowa pravi, da je to pravilo pravi 'nesmisel in neumnost'. Meni namreč, da je premalo dokazov, ki bi dokazovali, da uživanje vode pred jedjo zavira apetit in da že minimalna dehidracija telesa lahko povzroči kap. “Najbolj pa me skrbi to, da želi industrija prepričati strokovnjake na zdravstvenem področju, da moramo vsi piti več vode, kot bi je v resnici morali spiti,“ pravi. “Potreba po vodi se razlikuje od osebe do osebe, saj smo si ljudje med seboj zelo različni.“ Je pa mnenja, da obstajajo določene skupine ljudi, za katere je nujno, da se prisilijo piti. Mednje spadajo predvsem otroci, ki nimajo občutka za žejo, in starejši odrasli, ki večkrat pozabijo na pitje.

Nobenega dvoma ni, da je voda za delovanje našega organizma nujno potrebna. Voda je namreč ključnega pomena za prenašanje hranilnih snovi po krvnem sistemu, poleg tega pa se s pomočjo vode odvija večina kemijskih procesov v telesu, vključno s prenašanjem sporočil preko živcev. Brez potrebne tekočine se v telesu poveča količina soli, kar lahko vodi do poškodbe možganov, zmedenosti in celo smrti. Londonska strokovnjakinja za dietetiko Catherine Collins pravi le, da so priporočila glede količine vode, ki bi jo moral posameznik popiti, pretirana. Pojasnjuje, da odrasla oseba potrebuje od 20 do 30 mililitrov tekočine na kilogram telesne teže na dan, Povprečna ženska, ki tehta 60 kilogramov, naj bi tako dnevno spila od 1,2 do 1,8 litra tekočine dnevno, medtem ko naj bi 75 kilogramov težak moški spil od 1,5 do 2,25 litra tekočine na dan.

Voda se skriva tudi v hrani

“Veliko ljudi se ne zaveda, da tekočino v telo vnesemo tudi s hrano. V sadju in zelenjavi je polno vode ter celo sir v 33 odstotkih tvori voda. Številni mislijo tudi, da čaj, kava, sokovi in juha ne štejejo v to priporočeno količino tekočine,“ razlaga Collinsova in dodaja, da vsak najmanjši občutek žeje še ne pomeni, da je naše telo dehidrirano in da bomo vsak čas omedleli. “Še ena neumnost. Žeja je mehanizem organizma, s katerim nam telo sporoča, da nam zmanjkuje zalog vode v telesu, ni pa to znak dehidracije in opozorilo, da moramo vase zliti liter tekočine. Večini ljudi kozarček pijače zadostuje za nekaj ur.''

Res pa je, da starejši ljudje izgubljajo občutek za žejo in velikokrat sploh ne vedo, da so žejni, otroci pa tega občutka sploh še nimajo razvitega, s čimer se zanje poveča tveganje za dehidracijo. Zato svetuje, naj starejši in otroci pijejo natančno ob urah, da ne bodo pozabljali.

Obstajajo pa tudi okoliščine, ko ljudje potrebujemo več vode, kot je priporočeno. Na primer, ko imamo povišano telesno temperaturo. “Ko je telesna temperatura povišana, se telo ohlaja z znojenjem, zato naj bolni ljudje spijejo 500 mililitrov vode več za vsako povišano stopinjo telesne temperature,“ priporoča Collinsova. “Več pa moramo spiti tudi, ko so temperature zraka višje in smo fizično bolj aktivni.“

Opazujte svoj urin!

Ali je vaše telo hidrirano ali ne, boste najbolje lahko ocenili po urinu. Urin zdrave osebe je bledo slamnate barve, oseba pa urin odvaja od trikrat do štirikrat na dan. “Manjše količine rjavkastega urina pa so zaskrbljujoče, še posebej, če oseba začuti potrebo po uriniranju manj kot trikrat dnevno.“ V tem primeru morate zaužiti več tekočine.

Dehidracija je izjemno nevarna za telo, saj lahko povzroči upad krvnega tlaka in privede do odpovedi organov. Pomanjkanje tekočine lahko povzroči tudi zaprtje, dehidrirani otroci pa so pogosteje 'žrtve' mokrenja postelje, saj se jim mehur skrči in v njem ne morejo držati veliko urina.

Tako kot pomanjkanje vode pa je nevarna tudi čezmerna nasičenost telesa z vodo. Ta lahko privede do hiponatremije, stanja, pri katerem koncentracija soli v krvi močno upade. Posledično se lahko začnejo možganske celice polniti z vodo, kar povzroči zmedenost, napade in celo smrt. “Hiponatremijo sem v življenju videla le enkrat, in sicer pri ženski, ki je dlje časa uživala le tekočo hrano. V normalnih okoliščinah je hiponatremijo težko dobiti, saj odvečno vodo običajno telo odvaja z znojenjem in uriniranjem,“ pravi Collinsova.

Uživanje večjih količin vode pa je v nekaterih okoliščinah zaželeno, kot še pravi dr. Collins. “Če ima oseba pogosto vneta sečila ali pa ima težave z ledvičnimi kamni, naj poveča vnos tekočine v telo, saj so okužbe pogostejše, če je urin koncentriran.“