Sicer drži, da rumenjak vsebuje znatne količine holesterola – približno 211 miligramov na jajce, a se telo vsakega posameznika s tem spopada drugače. Hrana, ki naj bi višala raven holesterola v krvi, namreč ne vpliva na vse enako, saj se nekatera telesa obranijo tako, da količino proizvajanja le-tega zmanjšajo in prilagodijo glede na preostalo prehrano.

Veliko večjo nevarnost pa predstavljajo nasičene maščobe, ki jih je v velikem jajcu le za slaba 2 grama, oziroma šele 10 odstotkov priporočene dnevne vrednosti. Strokovnjaki zato mirijo, da lahko v jajcih uživate tudi večkrat na teden, v kolikor boste temu primerno prilagodili vnos drugih živil in jih vaše telo dobro prenese.

Strokovnjak za prehrano Jean Harvey-Berino je nedavno ovrgel mit o redilnih učinkih ogljikovih hidratov, saj opozarja, da slabih hidratov nikakor ne smemo enačiti z dobrimi. Medtem ko sta lahko ob prekomernem uživanju kruh in testenine glavna povzročitelja diabetesa in bolezni srca, namreč ne smemo pozabiti na koristne hidrate, ki so med glavnimi gonil v telesu. Veliko jih lahko najdemo na primer v fižolu, sadju in zelenjavi, ki jih po mnenju nutricionistov še premalo uživamo.

3. Izogibajte se predvsem belega kruha

Samo zato, ker bel kruh zamenjate s polnozrnatnim, še ne boste preprečili nabiranja odvečnih kilogramov. Nutricionisti namreč opozarjajo, da niso vsa žita zdrave, saj lahko vsebujejo visoke vrednosti sladkorja. Dve rezini pšeničnega kruha namreč vsebujeta kar šest žličk sladkorja, ki lahko zlahka zasvoji naše telo, zaradi česar ga pojemo veliko več, kot bi ga pravzaprav morali. Če se boste torej odrekli kruhu, se morate odrečti vsem njegovim oblikam, saj v koraku s sodobno pridelavo žal niti žita niso več to, kar so včasih bila.

4. Ne jejte po večeru

'Kalorije so kalorije, ne glede na to, kdaj jih boste zaužili', je na podlagi študije ugotovil direktor centra za medicinske raziskave John Foreyt. Po njegovem mnenju namreč ne gre za to, kdaj bomo jedli, temveč zgolj za ustrezen izbor času primerne hrane. Zato vam ponuja preprost nasvet, kako se boste v primeru pozne lakote uspeli nasititi brez odvečnega vnosa joulov v telo.

Če čutite, da vam primanjkuje energije, izberite polnozrnate izdelke. Te kombinirajte s sočnim sadjem, ki bo jedi pridalo okus in vas obenem še odžejalo, občutek sitosti pa lahko podaljšate z zdravimi beljakovinami in zelenjavo, ki ne vsebuje škroba.

Inšpektorat za hrano in zdravila brez pravne podlage ni dolžen preverjati morebitnih zlorab besed 'organsko' ali 'naravno', ki jih lahko najdemo na etiketah tako imenovanih zdravih živil. To pomeni, da je lahko na primer sok, ki naj bi bil glede na etiketo proizveden iz 100-odstotnega deleža žit, v resnici sladkan z nenaravnimi in nevarnimi odmerki žitnih sirupov. Ti so namreč proizvedeni s serijo kemijskih reakcij in niso več niti najmanj naravni ali zdravi. Najslabše pri vsem pa je, da se prodajajo po veliko višji ceni, kot pa isti izdelki brez privlačne oznake, ki konec koncev niso nič bolj škodljivi.

6. Sveže je vedno bolje od zamrzjenega

Vse odkar so znanstveniki odkrili izjemne učinke antioksidantov, je veljalo dejstvo, da je teh veliko več v svežem kot pa zamrzjenem sadju in zelenjavi. Danes pa si strokovnjaki za prehrano upajo trditi, da so lahko ta kar v enaki meri dobra in celo zdrava. Zamrznejo jih namreč na višku njihove hranljive vrednosti, s čimer vanje 'zaprejo' tudi vse do takrat nastale antioksidante. Seveda pa nikakor ne bo škodilo, če jih zaužijemo, še preden bodo nanje vplivali toplota, zrak in vlaga, ki jih ne prenašajo najbolje.

7. Morska sol je zdravo nadomestilo navadne

Vsaka sol, vključno z morsko, vsebuje približno 2,300 miligrama natrija na čajno žličko, kar pomeni, da iz zdravstvenega pogleda med njima ni ravno kakšne bistvene razlike. Sicer je res, da morska sol vsebuje še druge koristne snovi, kot sta na primer magnezij in železo, a jih skozi njo zaužijemo v tako majhnih količinah, da jih telo ni zmožno niti zaznati.

8. Težji kot smo, manj smo zdravi

Če bi nasprotje te izjave – 'lažji sem, bolj sem zdrav' – povzročilo popolno ogorčenje sveta nad napeljevanjem v anoreksijo in v druge nevarne bolezni, zakaj nismo zgroženi tudi nad to? Kljub temu da je več kot jasno, da so čezmerno hranjeni ljudje nagnjeni k mnogim boleznim, pa ni rečeno, da to ne velja tudi za vitkejše. Tudi ti ljudje se lahko namreč zaradi svoje teže spopadajo s številnimi zdravstvenimi problemi, kot so resno pomanjkanje vitaminov v telesu ali pa celo podhranjenost.

Hkrati pa vam svetujemo, da se nikar ne zatekajte k dietam, ki zahtevajo minimalen vnos maščob, saj jih pogosto nevede nadomestite s sladkorjem, ki pa ni veliko boljši. Če se spopadate z odvečno težo, se raje napotite v telovadnico in si ob vseh nasvetih in dietah zapomnite, da brez trdega dela tudi rezultatov ne bo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na