1. Svet se smeje z vami

Če nekoga opazujete, ko zeha, boste kmalu zazehali tudi sami. Enako nalezljiv je tudi smeh. Ko se iskreno smeji vaš prijatelj, se boste smejali tudi vi, četudi ste slabe volje. To se preprosto zgodi zato, ker obrazna mimika vašega prijatelja stimulira vaše možgane in spodbudi smeh tudi v vas. Na enak način deluje tudi kihanje in jok.

2. Položaj telesa vpliva na spomin

Se ne morete spomniti datuma obletnice poroke? Poskusite se spomniti, kako ste vašo partnerko zaprosili za roko? Ste šli na kolena? Poskusite v spomin priklicati ta dogodek, kolikor živo si lahko. Ponovno pojdite na kolena in spomnili se boste. Znanstveniki so namreč ugotovili, da lahko spomine prikličete tako, da v sedanjosti „zaigrate“ dogodek iz preteklosti. Tako se boste lažje spomnili svojih takratnih občutkov in čustev, prav ta pa so tesno povezana s spominom.

3. „Najstniški“ hormoni vplivajo na čustvene izbruhe

Določene hormonske spremembe so potrebne, saj spodbujajo rast ali telo pripravljajo na reprodukcijo. Skozi burne hormonske spremembe pa gredo tudi najstniki, zato je obdobje adolescence tako čustveno razburkano. Hormoni namreč vplivajo na razvoj nevronov v možganih, te spremembe pa imajo posledice tudi v vedenju najstnika. Temu lahko pripisujemo čustvene izbruhe, apatičnost in impulzivnost.

4. Kosti se zlomijo, ker imajo premalo mineralov

Zakaj se nekomu kost hitro zlomi, drugemu pa ne? Ker vsebujejo premalo kalcija ali fosforja. To sta namreč pomembni snovi, bistveni za močne in stabilne kosti. Skrb za kosti je pomembna, saj te podpirajo naše telo in tudi mišice. Predvsem manjši zlomi opozarjajo, da v organizmu nečesa primanjkuje.

5. Zjutraj ste višji kot zvečer

Morda niste vedeli, vendar je naše telo zjutraj višje kot zvečer. Razlog naj bi bil v odvečni telesni tekočini, ki se med spanjem nabere med hrbteničnimi ploščicami. Tekom dneva, ko se veliko gibljemo, pa tekočino ploščice „izrinejo“ in telo se spet zmanjša. Zjutraj smo tako višji za 1,27 centimetra.

6. Srce vsak dan perčrpa 10.000 litrov krvi

Srce je biološka črpalka, ki ima neverjetno veliko vzdržljivost in glede na obremenjenost izjemno dolgo življenjsko dobo. Vsak dan namreč prečrpa približno 10.000 litrov krvi. Zanimivo pa je še to, da med veliko telesno obremenitvijo črpa 5-krat več krvi kot v mirovanju. 

7. Točke za mraz, vročino in bolečino

V koži imamo sprejemnike štirih različnih čutov : tip, mraz, vročino in bolečino. Za tip so preprosto zgrajena tipalna telesca, ki leže v usnjici. V njih so čutnice, ki so občutljive za dotik in pritisk. Največ tipalnih telesc je na dlaneh, podplatih, na blazinicah prstov, na ustnicah in še drugje.

Za vročino, mraz in bolečino so občutljivi živčni končiči, ki se razpletajo v koži. Ta mesta imenujemo točke. Za vročino je najbolj občutljiva konica jezika in veke, hrbtišče roke in komolec bolj kakor dlan. Za mraz so mnogo manj občutljivi tisti deli kože, s katerimi dobro tipljemo, na primer blazinice prstov.

8. Ste vedeli, da imamo izločala?

To so ledvice in mehur – organi, ki odvajajo iz telesa nepotrebne snovi. V vseh živih celicah našega telesa se razkrajajo snovi, ki so prišle vanje s krvjo. Organizem pridobiva ob tem energijo, ki mu je potrebna za življenje. Nekatere snovi, ki pri tem nastajajo, so odveč ali celo škodljive. Zato izstopajo iz celic v kri in limfo. S krvnim obtokom tečejo skozi različne organe, kjer izstopajo iz krvi. Ogljikov dioksid in del vode, ki nastaja ob razkrajanju sladkorja, odda kri v pljučih, odkoder to izdihamo. Ob razkrajanju beljakovin pa nastajajo še druge snovi. Kri jih odda v posebnih organih, to je v ledvicah, ki jih izločijo iz telesa. Tudi druge odvečne snovi, ki so prišle s hrano v kri, na primer sol, začimbe, razna zdravila itd., gredo skozi ledvice iz telesa. Nekaj teh snov odda kri v koži znojnicam, ki jih izločijo nato na površino kože.