Fluor (natrijev fluorid), ki ga v majhnih količinah najdemo v zobnih pastah se uporablja tudi kot strup za podgane. Če je floura v telesu preveč se povečajo možnosti za zlome kosti, osteoporozo, poškodb živčevja, bolečine v sklepih in glavobole, povezujejo ga tudi s splavi, genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, pešanjem spomina, intelektualno počasnostjo in zmanjševanjem IQ-ja.

Na spletni strani ameriškega združenja zobozdravnikov boste našli izjavo, da ne prevzemajo odgovornosti za izdelke, ki vsebujejo fluor. Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je inteligenčni količnik otrok, ki živijo na območjih, kjer se vodi dodaja fluor, nižji od inteligenčnega količnika tistih otrok, ki živijo na območjih, kjer fluoriranja ni. Stališče Unicefa pa je: »Že dolgo je znano, da so lahko velike količine fluorida vzrok resne zastrupitve. Znanstveniki celo razpravljajo o tem, ali je fluorid sploh za kaj koristen."

Da nas zobna pasta ne ubije, smo vedeli sami!

Res pa je, da fluoridi ovirajo encime, ugodne za razvoj ustnih bakterij, in da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi ter krepijo zobno sklenino. Vendar pa so zgornji pomisleki številne prepričali, da so njegovi pozitivni učinki zanemarljivi v primerjavi z negativnimi. Poleg tega stomatologi opozarjajo, da je količina fluora v zobnih pastah zanemarljiva. Če je strupena doza fluora za 70 kg težkega človeka 350 g, pa si pri enkratnem umivanju zob te operemo s približno 7 mg fluora. Količina fluora je tako res zelo majhna, toda da nas pri enkratnem umivanju zob zobna pasta ne bo ubila, smo vedeli že sami. Vprašanje pa je, kako fluor na naše telo vpliva dolgoročno, pri večkratni vsakodnevni uporabi.

Kaj storiti?

Tisti, ki si v preteklosti niso želeli umivati zob s pastami s fluoridom, so zobno higieno vzdrževati s soljo, zelišči, glino in drugimi domačimi pripomočki. Danes pa imate na voljo tudi zobne kreme brez fluora, ki pa so žal nekoliko dražje od navadne kreme. Če si je ne morete privoščiti, pa lahko le zmanjšate količino paste s fluorom. Nikar pa ne uporabljajte prepogosto tekočin za izpiranje in dezinfekcijo ust, saj se fluor vpija tudi skozi ustno sluznico.

Še posebej bodite previdni pri otrocih, ki zaradi različnih okusov past te pogosto pogoltnejo. Še posebej bodite previdni, če na njihovih zobeh opazite nekoliko temnejše lise, saj zaradi fluora sklenina lahko nepravilno kalcificira, čemur se strokovno reče fluoroza. Takrat takoj zmanjšajte količino zobne paste, s katero si otrok umiva zobe ali pa jo zamenjate s tisto brez fluorida. Seveda pojdite tudi na pregled k zobozdravniku.

Vedeti morate, da uporaba zobnih past zdravi le simptome in ne vzrokov. Zdravje zob je namreč odvisno od več dejavnikov. Nanje ne vpliva le hrana, ampak tudi stres, premalo gibanja, zdravila in nenaravne kemikalije v hrani. Seveda pa je eden najpomembnejpih dejavnikov hrana. Zato priporočamo, da uživate čim več sadja in zelenjave, izogibajte se beli moki, velikim količinam mesnih in jajčnih beljakovin in rafiniranemu sladkorju. Prav sladkor je eden izmed najpogostejših povzročiteljev kariesa, saj preden smo ga začeli uporabljati, zobne gnilobe skorajda ni bilo.

Svoje mnenje o tem lahko izrazite tudi na našem FORUMU.