Kokosova maščoba ne glede na agregatno stanje (ali je v obliki masti ali celo olja, op. a.) vsebuje velik delež nasičenih maščobnih kislin. Te predstavljajo kar 90 odstotkov vseh maščob, ki jo sestavljajo, in so ravno tiste, ki večajo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Vsebuje recimo veliko lavrinske maščobne kisline, ki dokazano veča raven slabega holesterola. Oljčno olje je torej vsekakor mnogo bolj zdrava izbira. Ker pri segrevanju ni najbolj stabilno, pa je sploh pri dolgotrajnejšem kuhanju in peki dovoljeno poseči tudi po kokosovi maščobi, a samo v zmernih količinah in ne preveč pogosto.
Ne več kot 2 žlici na dan
Za posameznike s povprečno energijsko potrebo (to je 2000 kalorij; tistim, ki so športniki ali fizični delavci, je dovoljeno več, op. a.) ne priporočajo več kot 22 gramov nasičenih maščob na dan, to sta recimo dve žlici maščobe. A to priporočilo velja za vso nasičeno maščobo, ki jo zaužijemo v 24 urah in ta ni le v vidni obliki, temveč se skriva še v mnogih živilih živalskega izvora (v siru, mesu, mleku, kisli in sladki smetani …) ter v hrani, ki je bila procesirana (kruh, piškoti …). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je zato priporočilo jasno: maščobam se vsekakor ni treba odreči, le izbrati je treba prave. Svetujejo uživanje čim več različnih rastlinskih olj: oljčnega, repičnega, sončničnega, sojinega, koruznega, orehovega. Ter le občasno uživanje nasičenih maščob, torej kokosove maščobe, masla, margarine ...
Kaj pa, ko kuhamo in pečemo?
Ker je kokosova maščoba pri visokih temperaturah zelo stabilna, je za kuhanje in pečenje zelo primerna, toda še vedno velja, da jo je priporočljivo uporabljati samo v omejenih količinah. Tudi oljčno olje je v primerjavi z drugimi rastlinskimi olji primerno za kratek čas pečenja, saj je zaradi velike vsebnosti mononenasičenih maščobnih kislin bolj stabilno. Iz istega razloga so za krajše, manj intenzivno segrevanje primerna še sončnično, repično in arašidovo olje. Ostala zdrava rastlinska olja je hrani bolj priporočljivo dodati, potem ko je že skuhana ali spečena. V vsakem primeru naj bo čas segrevanja, da ohranimo bioaktivne in antioksidativne spojine, čim krajši. Raziskave namreč kažejo, da se njihova vsebnost zniža že po krajšem času segrevanja. Jedi, ki so pripravljene z zdravimi olji, pa nimajo le več blagodejnih hranil, lažje jih je tudi prebaviti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV