Po pojasnila smo se obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije. Zanimalo nas je, kakšna živila lahko nosijo oznako eko, bio, zeleno …

Bio, eko, organsko – kakšna je razlika?

Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije je povedala, da uradne oznake bio, eko in organsko nosijo vsa živila, ki so pridelana in predelana na ekološki način. In kakšen je ekološki proizvod? Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije navajajo, da gre za proizvod, ki je minimalno predelan, minimalno ali pa sploh ni embaliran, ker le tak zmanjšuje porabo naravnih virov in energije; lokalni in sezonski proizvod, ker sezonsko pridelovanje zmanjšuje porabo energije, kratke transportne razdalje pa zmanjšujejo onesnaževanje zraka z izpušnimi plini; ekološko pridelani kmetijski proizvod; hrana ali živilo se pridelujejo na način, ki ohranja zemljo (na primer z kolobarjenjem), podtalnico (zmanjšana poraba kemičnih sredstev in gnojil) ter zrak.

Razlika v rabi oznak:

Oznaka EKOLOŠKI: je predpisana v Evropski uniji za slovenski jezik.

Oznaka BIO: je predpisana v Evropski uniji za Nemčijo, Italijo in Avstrijo.

Oznaka ORGANIC: je v rabi v anglosaksonskih državah.

Vsako živilo z oznako pa mora poleg trditev v deklaraciji navesti tudi evropski ter v Sloveniji slovenski uradni znak ter ime in številko certifikata. Če to ni označeneo na embalaži, potem živilo ni iz predpisane ekološke pridelave oz. predelave in so oznake zavajajoče!

Živila lahko dodatno nosijo znak organizacij, ki združujejo pridelovalce in predelovalce teh živil. V Sloveniji sta to BIODAR in DEMETER. Ti imajo tudi strožja pravila pridelovanja.

EU je letos poenotila označevanje

Vsa živila, ki so proizvedena v članicah EU od letošnjega leta naprej (oz. do razprodaje starih zalog), morajo imeti enoten evropski znak. Kadar pa je ekološki izdelek uvožen iz tretjih držav, mora uvoznik pridobiti certifikat v državi članici.

Kdo lahko na svoja živila nalepi oznako eko, določa zakonodaja. Oznako pridobijo vsi, ki so certificirani, pridelek pa se certificira pri kmetu. Temu pa zopet zakonodaja narekuje, kakšna predelava in pridelava se obravnavata za ekološko (od vzgoje do končnega pridelka).

Kdo vrši nadzor nad označevanjem?

Petermanova razlaga, da državni monitoring skladnosti z zakonodajo izvaja MKGP (monitoring države je minimalen nadzor in zajame cca 5 % kmetij). Procese kmetovanja in predelave nadzirajo Certifikacijski organi, ki so neodvisni in nepristranski (so akreditirani s strani Akreditacijskih organov, kot na primer Slovenska Akreditacija), tako je vsak nosilec dejavnosti v ekolški shemi podvržen neodvisnemu nadzoru vsaj enkrat letno in vsako leto posebej mora dokazovati, da prideluje oziroma predeluje certificirano ekološko živilo. Postopek je enoten za ves evropski prostor.

Bodite pozorni na oznake, saj vse ne predstavljajo ekološko pridelanih živil!