Ob svetovnem dnevu boja proti kajenju, ki ga obeležujemo 31. januarja, po svetu in tudi pri nas v Sloveniji potekajo številna predavanja in aktivnosti, s katerimi se trudijo ljudi čim bolj ozavestiti o škodljivosti kajenja. Prav tako pozivajo vse kadilce, naj ta dan ne prižgejo niti ene cigarete in ga izkoristijo za začetek odvajanja ali vsaj razmislijo, da bi to izjemno škodljivo navado čim prej opustili.

Smrdljiva oblačila, lasje in prsti ter neprijeten zadah so le nekatere negativne plati kajenja. Poleg tega, da povprečen kadilec pri nas za cigarete zapravi okoli 750 evrov letno, ki bi jih lahko veliko koristneje unovčil, je glavni razlog za opustitev kajenja škodljivost same cigarete. V cigaretnem dimu je namreč okoli 4000 različnih kemijskih spojin, med katerimi so tri še posebej škodljive in močno ogrožajo naše zdravje.

Ogljikov monoksid

Zaradi nepopolnega izgorevanja tobaka nastaja ogljikov monoksid. Ta se zelo dobro veže na hemoglobin, ki prenaša kisik po krvnih žilah. Ker se ogljikov monoksid bolje veže na hemoglobin kot kisik, moti njegovo prenašanje in porabo v telesu.

Katran

Katran je snov, ki je prisotna v tobačnem dimu in nastane z destilacijo premoga, po katerem se tudi imenuje. Gre za temen in lepljiv ostanek, sestavljen iz stotine kemičnih snovi, od katerih nekatere veljajo za karcinogene ali so označene kot strupeni odpadki. Katran draži sluznico, vzdržuje njeno vzdraženost in posledično poveča izločanje sluzi.

Primarno ovira delovanje pljuč in moti dihanje ter je s tem, podobno kot druge sestavine cigaret, odgovoren za njihovo strupenost, ki vodi k odvisnosti od tobaka in številnim boleznim, povezanimi z uporabo tobaka, kjer lahko izpostavimo kronični bronhitis, emifizem ter raka na pljučih in tudi drugih organih.

Nikotin

Nikotin je snov v tobačnih listih, ki naj bi rastlino varovala pred tem, da bi jo pojedle žuželke. V tobačnih izdelkih ga je dovolj, da povzroča in vzdržuje odvisnost odraslih in otrok. Nikotin že po enem vdihu zlahka preide skozi krvno-možgansko pregrado in vpliva na številne biološke funkcije. V telesu povzroča takojšnjo odvisnost, ker povzroči sprostitev hormona adrenalina. Ta stimulira telo in povzroči, da se nenadno sprosti glukoza, zviša se krvni tlak, frekvenca dihanja in srčni utrip. Temu sledita depresija in izčrpanost, kar vodi kadilca do želje, da prižge novo cigareto.

Katere bolezni povzroča kajenje?

Zaradi vseh nevarnih sestavin cigarete kajenje povzroča številne nenalezljive kronične bolezni, kot so rak ustne votline, žrela, požiralnika, grla, želodca, trebušne slinavke, ledvic, vratu maternice, sečnega mehurja in konec koncev raka pljuč, ki je med raki najpogostejši in tudi najbolj smrtonosen. Kajenje pa povzroča tudi bolezni srca in ožilja, kronične obstruktivne pljučne bolezni, vpliva na možnost zanositve in impotenco, na razvoj očesne mrene, levkemije in zmanjšano delovanje imunskega sistema, ima pa velik vpliv tudi na oralno zdravje. Kadilci imajo več zobnih oblog, kamna in zabarvanj zob. Pogosto je obložen tudi jezik. Kajenje zmanjša prekrvavitev dlesni, kar v kombinaciji z večjo prisotnostjo zobnih oblog povzroča, da se prej razvije parodontalna bolezen, že prisotna parodontalna bolezen. Jutranji tako imenovani kadilski kašelj je pri marsikateremu rednemu kadilcu že stalna praksa. In ravno ta kronični kašelj je pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato neozdravljiva. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja, čeprav se škode, ki jo je kajenje že povzročilo telesu, ne da popraviti.

Statistika

Po mednarodnih raziskavah se je Slovenija med 35 državami uvrstila na četrto mesto po pogostosti kajenja med 15-letniki. Na srečo pa se v Sloveniji število kadilcev zmanjšuje, žal pa je zastrašujoč podatek, da kadi vedno več mladih. Največ ljudi je prenehalo kaditi po letu 1996, ko je bil prvič sprejet zakon o omejevanju rabe tobačnih izdelkov, in po letu 2007, ko so zakonsko prepovedali kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. V Sloveniji letno zaradi kajenja umre približno 2.800 ljudi, kadilci pa naj bi v povprečju umirali kar 15 let mlajši.

O negativnih učinkih kajenja bi lahko naštevali v nedogled, čeprav bo vsak kadilec zatrjeval, da ga cigareta pomirja. Kljub temu pa se jih čedalje več zaveda pomena zdravega načina življenja in kar 70 odstotkov kadilcev je že najmanj enkrat poskušalo prenehati. Zdravil, pripomočkov in terapij, ki so vam pri tem v pomoč, je na tržišču malo morje. Najpomembnejša pa je odločnost in volja vsakega posameznika. Vsakič, ko boste želeli prižgati cigareto, pomislite, ali si vaše telo res zasluži, da ga tako kaznujete. Zavedajte se, da kajenje ubije več ljudi kot alkohol, kokain, heroin, samomori, avtomobilske nesreče, požari in aids skupaj.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na