Kardiologinja Nadja Ružič Medvešček nam je pojasnila, da je srce biološka črpalka z neverjetno vzdržljivostjo in glede na obremenjenost ima izjemno dolgo življenjsko dobo. Črpalna funkcija je brez dvoma najpomembnejša vloga srca. Srce je z avtonomnim živčnim sistemom povezano neposredno ali posredno z vsemi organi v telesu. Ta povezanost mu omogoča, da vsak trenutek črpa ravno pravo količino krvi. Vsak dan srce prečrpa približno 10.000 litrov krvi, količino pa prilagaja aktivnosti telesa. Med veliko telesno obremenitvijo črpa 5-krat več krvi kot v mirovanju.

Srce je žleza z notranjim izločanjem, ki izloča hormone, ki pomagajo uravnavati obtok krvi, krvni tlak in izločanje seča.

Srce lahko primerjamo z dvema črpalkama, ki sta med seboj povezani. Zato govorimo o desni in levi strani srca ali pa poenostavljeno o desnem in levem srcu. Vsak del srca je sestavljen iz dveh votlin: preddvora, ki ima predvsem rezervoarno funkcijo, le v manjši meri črpalno, in prekata, ki ima predvsem črpalno funkcijo. V levo stran srca priteka s kisikom obogatena kri iz pljuč.

Levi prekat jo črpa ali iztiska v glavno arterijo, ki gre iz srca in jo imenujemo aorta. Aorta se razveji v številne manjše arterije, ki pripeljejo do vseh organov v telesu kri, bogato s kisikom in hranili. Iz organov gre kri po drobnih venah, ki se združujejo v vse večje vene in na koncu v dve veliki veni, ki dovajata kri, ki je oddala kisik in hranila celicam, v desno srce. Desno srce pa ima nalogo, da "porabljeno" kri črpa v pljučni obtok, kjer se ponovno obogati s kisikom, odda pa ogljikov dioksid.

Ohranimo zdravo srce z zdravim načinom življenja

Kardiologinja pravi, da bi predvsem z leti morali svojemu srcu nameniti več pozornosti. Razumljivo je namreč, da se srce stara, tako kot se starajo vsi organi v telesu. S staranjem se srčna mišica malo zadebeli, predvsem pa postane bolj toga. Srčne zaklopke otrdijo, včasih celo okamnijo. Vendar čezmerno telesno delo ne pospešuje teh sprememb, ampak jih pospešujejo neaktivnost in nezdravo življenje. Zato bi za svoje srce morali poskrbeti maksimalno, pravi kardiologinja.

Nadzorujmo stres

Prava količina stresa nas v življenju motivira k delu, daje nam občutek, da smo polni energije, budni in pripravljeni na spopad z vsemi neugodnostmi, ki nam križajo pot. Preveč stresa pa škodi celemu organizmu. Stres zvišuje krvni tlak, pospeši bitje srca in poveča mišično napetost. Naučiti se moramo, kako prepoznati in kako obvladati prevelik stres, tako da nam ne bo škodoval. Naučiti se moramo, kako zmanjšati stres na delovnem  mestu.

Jejmo zdravo in malo

Živimo v delu sveta, kjer ponudba hrane močno presega potrebe, zato imamo občutek, da se hrani kar naprej odrekamo. Če bomo jedli samo, kadar je potrebno, bomo ostali vitkejši, zmanjšali bomo verjetnost, da bomo zboleli za sladkorno boleznijo, hiperholesterolemijo, visokim tlakom in metaboličnim sindromom, skratka boleznimi sodobnega časa.

Nadzorujmo krvni tlak

Tveganje za srčno-žilne bolezni se zmanjša, če imamo normalen krvni tlak, to je tlak 120/80 mm Hg ali nižji. Visok krvni tlak okvari žilno steno in olajša nastanek žilnih oblog. Da bomo ohranili krvni tlak v normalnih mejah, moramo uživati hrano z malo soli in maščob, biti moramo redno telesno aktivni, skrbeti moramo za idealno telesno težo, opustiti moramo kajenje in omejiti uživanje alkoholnih pijač (dovoljen je npr. kozarec vina dnevno). Bolniki z zvišanim tlakom morajo redno jemati predpisana zdravila in redno meriti krvni tlak.

Nadzorujmo lipidno stanje

Če smo zdravi, moramo po 20. letu testirati lipidno stanje vsakih pet let. Lipidno stanje vključuje določitev skupnega holesterola, HDL holesterola (dober holesterol), LDL holesterola (slab holesterol) in trigliceridov.

Okrepimo srce in mišice

Telesna vadba koristi vsakomur. Telo se navadi nanjo in postane močnejše in bolj učinkovito. Redna telesna aktivnost zmanjša tveganje za debelost, visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, možgansko kap, osteoporozo in posamezne vrste raka. Telesna vadba spodbuja imunski sistem in pomaga v borbi proti virusnim okužbam, kot so prehlad in gripa. Če redno vadimo, se poveča raven dobrega holesterola in zniža raven slabega holesterola. Telesna vadba okrepi srce, ki bije počasneje in dela bolj učinkovito, izboljša se pretok v tkivih. Telesna aktivnost nas sicer prehodno utrudi, dolgoročno pa poveča življenjsko moč in ostrino uma, zmanjša utrujenost, napetost in nervozo, ohranja močno srčno in skeletne mišice. Med telesno vadbo se sproščajo endorfini, naravna sredstva proti bolečini, ki povečujejo občutek zadovoljstva in sreče in zmanjšajo kronične mišične bolečine. Dokazano je, da če vadimo tri ure tedensko, najbolje po pol ure na dan, izboljšamo stanje srca in žil ter zmanjšamo tveganje za srčno-žilne bolezni.