Znano je, da dandanes spimo manj kot pred nekaj desetletji, hkrati pa debelost postaja eden glavnih krivcev za smrt v razvitih deželah.

Nemški znanstvenik in strokovnjak za spanje, profesor Jürgen Zulley, razlaga, da posameznik zaradi premalo spanja hitreje začuti lakoto. Pomanjkanje spanja namreč vpliva na izločanje dveh pomembnih hormonov, leptina in ghrelina, ki uravnavata apetit. Leptin stimulira metabolizem, izločajo pa ga maščobne celice, s čimer sporočajo o stanju v maščobnih zalogah. Ghrelin izločajo specializirane celice želodčne sluznice in zato nasprotno od leptina apetit povečuje. Če je raven leptina nizka in ghrelina visoka, se sproži alarm za lakoto, kar pomeni, da telo potrebuje energijo. In točno to se zgodi, če nam primanjkuje spanca.

Znanstveniki so namreč skozi obsežno raziskavo ugotovili, da imajo ljudje, ki spijo v povprečju le 4 do 6 ur na noč, močno povečano potrebo po energijsko gosti hrani z visokim deležem ogljikovih hidratov, kamor sodijo sladkarije, slani prigrizki in škrobna živila. Tako se pogosto zgodi, da utrujeni in nenaspani napademo hladilnik brez razmišljanja o morebitnih posledicah. Pomanjkanje spanja pa neugodno vpliva tudi na presnovo glukoze in s tem povečuje tveganje za nastanek diabetesa tipa 2.

Raziskave so pokazale, da je pri približno 50 odstotkov ljudeh nespečnost posledica psiholoških dejavnikov, na primer depresije in tesnobe. A tukaj ne gre samo za pomanjkanje, ampak tudi za kakovost spanca, ki je v današnjem času že pravi luksuz. Uravnotežena prehrana, redna telesna vadba ter dovolj dolg in kakovosten spanec so trije osnovni koraki do zdravja in vitalnosti.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na