Hipotenzija pomeni znižanje sistemskega krvnega tlaka do te mere, da je zmanjšan pretok krvi skozi vitalne organe. Kljub vsemu pa hipotenzije, razen pri starejših, običajno ni potrebno zdraviti.

Nizek krvni pritisk postane bolezensko stanje šele takrat, ko je sistemski arterijski tlak tako znižan, da je zmanjšan pretok krvi skozi vitalne organe, kot so srce in možgani. Znižane vrednosti tlaka namreč niso vedno bolezenske, saj obstajajo ljudje, ki imajo že po naravi nižji pritisk. O hipotenziji kot bolezenskem stanju tako govorimo, ko ima bolnik pri večkratnem merjenju znižano vrednost krvnega tlaka manj kot 110/65 mmHg pri moških oziroma 100/60 mmHg pri ženskah, hkrati pa kaže tudi bolezenske simptome.

Kaj povzroča hipotenzijo?

Znižan krvni tlak se pojavi pri normalni količini krožeče krvi in je lahko posledica jemanja nekaterih zdravil (proti visokemu tlaku, za odvajanje vode, nitratna zdravila, pomirjevala) ali pa je posledica motenj v avtonomnem živčnem sistemu.

Med najpogostejše vzroke spadajo:

– zmanjšan minutni volumen srca, ki je lahko posledica krvavitve, dehidracije, močnega potenja ali pa motenega delovanja srca pri miokardnem infarktu;

– zmanjšan periferni upor;

– motnje uravnavanja arterijskega tlaka, kot na primer pri ortostatski hipotenziji.

Dehidracija zaradi izgube večje količine tekočine iz telesa, kar se lahko zgodi ob močnem potenju, izgubi krvi ali hudi driski, bo povzročila različno izrazite padce krvnega tlaka.

Znaki in simptomi

Simptomi se izrazijo šele ob večjem padcu krvnega tlaka, so pa običajno prehodni in izzvenijo ob zdravljenju osnovnega vzroka hipotenzije.

Med najpogostejše znake hipotenzije spadajo omotica, utrujenost, glasno bitje srca, omedlevica, čezmerno znojenje, motnje vida, zaspanost in depresija.

Pri hipotenziji je zelo pogosta ortostatska hipotenzija, za katero je značilno znižanje krvnega tlaka pri nagli spremembi položaja, na primer iz ležečega v stoječega, pri kateri lahko pride tudi do omedlevice. Vzroki za nastanek te motnje so uporaba zdravil, fizična netreniranost, zmanjšan volumen krvi zaradi krvavitve ali dehidracije in podobno. Zaradi ortostatske hipotenzije je zmanjšana prekrvavitev možganov, zaradi česar se pojavijo simptomi, kot na primer omotica, prehodna izguba zavesti, šibkost, pomanjkanje koordinacije, motnje vida, težave z izgovarjanjem besed, vidni pa so tudi znaki, kot na primer bledica in mrzel pot.

Sinkopa ali omedlevica

Sinkopa ali omedlevica je najpogostejša in najmilejša oblika kratke nezavesti. Nastane lahko nenadno, brez opozorila, nakazujejo pa jo lahko tudi simptomi, kot na primer slabost, omotica, občutek vročine, znojenje, motnje vida, močno zehanje, šumenje v ušesih, občutek tesnobe v prsih in občutek primanjkovanja zraka.

Vzroki za nastanek sinkope so prehodno zmanjšanje možganskega pretoka krvi, ki je posledica volumna krvi ali srčno-žilne motnje, lahko pa jo sproži tudi vroče okolje, gneča, slab zrak, alkohol, huda utrujenost, lakota, huda bolečina, čustvene ali stresne situacije

Pri nastopu omedlevice se oseba zgrudi in obleži nezavestna. Bolnik postane močno bled, oči ima obrnjene navzgor, ima široke zenice, počasen utrip ter hropeče diha. Ko omedleli nekaj minut leži na tleh, težnost ne vpliva več na možganski pretok, kar povzroči povrnitev pretoka krvi v možgane, zavest se bo hitro povrnila, bolnik pa bo kmalu lahko vstal sam.

Sinkope so velikokrat nenevarne, praviloma pa se zgodijo v sedečem ali stoječem položaju. Nevarne pa so sinkope, do katerih pride zaradi srčnih vzrokov, saj lahko tak bolnik omedli tudi leže.

Zdravljenje znižanega krvnega tlaka

Zdravljenje znižanega krvnega tlaka je odvisno od vzroka. Bolnikom zdravniki običajno odsvetujejo dolgotrajno ležanje, priporočajo pa počasno vstajanje in zmerno telesno aktivnost ter spanje z višjim vzglavjem. Poleg tega je priporočljivo nositi elastične nogavice in uživati hrano, ki vsebuje več soli. Če je nizek krvni tlak del vašega vsakdanjika, je najbolje, da obiščete svojega zdravnika, ki bo natančno ugotovil vzrok motnje in vam znal najbolje svetovati.