Madeže, ki so temnejši od preostale kože, strokovno imenujemo melazma, gre pa za vrsto hiperpigmentacije, ki je izredno pogosta in s katero se po besedah dr. Katarine Šmuc Berger, specialistke dermatovenerologije, v določenem življenjskem obdobju sreča večina žensk, medtem ko je moškim ta tegoba običajno prihranjena (moških bolnikov je le okoli 10 odstotkov). Največkrat se pojavi ravno na obrazu, ki je najbolj viden del telesa, predvsem na licih, čelu in nad ustnicami – to pa zato, ker smo tu najbolj izpostavljeni soncu, ki to nadlogo v večini primerov povzroča.

Zakaj nastanejo?

Vzrokov za nastanek je več. Eden izmed njih je genetika, vendar njen vpliv ni prevladujoč. Veliko bolj ključno je izpostavljanje UV-žarkom. “Če ne bi hodili na sonce, se to ne bi pojavilo, ker se vedno pojavlja samo na soncu izpostavljenih mestih; prek jeseni in zime se celo zdi, kot da izgine, ko smo spomladi spet samo malo neprevidni in se izpostavimo soncu, pa je nazaj,“ nam je pojasnila dermatologinja, ki je dodala, da je po njenih izkušnjah velikokrat dovolj samo nekaj minut nezaščitenega bivanja na soncu, kaj šele ena ura. Do določene mere lahko vplivajo tudi hormoni, zato takšne spremembe pogosto presenetijo nosečnice, po besedah dr. Šmuc Bergerjeve v kar 75 odstotkih. “Pri nekaterih v približno šestih mesecih po končani nosečnosti to izzveni samo, čeprav imajo veliko možnosti, da se jim ob naslednji nosečnosti spet ponovi,“ razloži. Nekoč so bili prepričani, da melazmo povzroča tudi oralna hormonska kontracepcija, vendar mnoge ženske, ki jo uporabljajo tudi po 15 in 20 let, teh težav nimajo. Po drugi strani zadnje laboratorijske preiskave kažejo, da bi lahko bil vzrok celo stres. “To bo treba še raziskati, vendar se vse bolj vidi, da stres v telesu sprošča neko kemijo, ki lahko vpliva tudi na melanocite,“ pove zdravnica.

Prav melanociti so tisti dejanski krivci, ki neenakomerno porjavelost v določenem trenutku sprožijo. To so celice, ki ležijo nekje med povrhnjico in globljo plastjo kože – usnjico, ter proizvajajo melanin. Tega nato pošiljajo v celice povrhnjice, po navadi v trenutku, ko so te zaradi UV-svetlobe ogrožene. Naloga melanina je, da zaščiti njihova jedra, in sicer zato, ker se v njih skriva DNK. “Če UV-žarki pridejo do DNK, namreč pride do okvare, ki vodi tako do staranja kože kot do rakavih sprememb,“ poudarja dermatologinja, ki zares polaga na srce, naj s sončenjem nikoli ne pretiravamo. “Če smo soncu izpostavljeni do neke določene zdrave mere, nas lahko naša sinteza melanina zaščiti. Če smo soncu izpostavljeni preveč, pa prihaja do okvar.“ Nekaj sonca naša koža lahko prenese, toda melanin nas ne more ščititi bolj, kot je genetsko predpostavljeno. Varni se ne smejo počutiti niti ljudje s temnejšo poltjo, ki melazmo v primerjavi s svetlopoltimi res dobijo pozneje, tam pri 30 ali 40, vendar je ta ponavadi bolj vidna. Tveganje, da nas preseneti melazma, se sicer na sploh povečuje s starostjo – prav zelo mlade ženske oziroma najstnice je ponavadi še nimajo, toda hkrati se je treba z njo začeti boriti prej, če se soncu izpostavljamo pogosto in se pred njim ne ščitimo.

Proizvodnjo melanina večinoma spodbudi srečanje z UV-žarki, čeprav jo lahko pospešijo tudi drugi kemični signali. “Gre za kemične signale, ki so povezani z vnetjem,“ pove dr. Šmuc Bergerjeva. V tem primeru ne govorimo več o melazmi, temveč o hiperpigmentaciji po vnetju. Povzročijo jo lahko hude akne, ekcemi, opekline, globlje poškodbe oziroma praske. Na tistem mestu, na katerem nastane brazgotina, je pravzaprav rjav madež. Težav v tem primeru ne povzroči ravno sončenje, vendar se stanje zagotovo poslabša, če se prizadeti pred soncem ne ščiti. Poleg hiperpigmentacij po vnetju pa poznamo še eno vrsto neželenih madežev – solarne lentige ali starostne pege. Zadnji izraz ni najbolj primeren, saj ni nujno, da nas prizadenejo šele, ko smo stari, jih imamo pa res s starostjo več. Spet jih povzroča izpostavljenost UV-žarkom, zato se pojavljajo le na mestih, na katerih nas ne ščiti obleka – na obrazu, podlahteh, hrbtišču rok, ramenih.

Kako si lahko pomagamo?

Najboljša rešitev je izogibanje soncu oziroma zaščita s kremami, ki vsebujejo dovolj visoke zaščitne faktorje. In to tudi, kadar se namerno ne sončimo. Če se hiperpigmentacija vseeno pojavi, si lahko učinkovito pomagamo s kremami za posvetlitev. Skrbeti moramo le, da jih nanašamo redno in da z nanašanjem nekaj časa vztrajamo. Hitrejša rešitev so kemični pilingi in posegi z viri energije. Toda dermatologinja opozarja, da je potrebna posebej pri uporabi zadnjih velika previdnost, saj delujejo tako, da energija odvečni pigment zažge, kar lahko povzroči vnetje, zaradi katerega ženske, ki so k hiperpigmentaciji bolj nagnjene, dobijo madež, ki je še večji, kot je bil prej. Posebej melazme je sicer mogoče odstraniti v kar 70 odstotkih. Pri toliko ljudeh se odvečni pigment namreč skriva v povrhnjici, kjer je za različne postopke in preparate izjemno dostopen. V drugih primerih je vsaj delno že v usnjici in takrat je po besedah dr. Šmuc Bergerjeve do njega zelo težko priti, ne da bi povzročili kakšno drugo okvaro tkiva. Melazma, ki je v povrhnjici, je sicer na videz svetlejša kot tista, ki se je globlje, sicer lahko njen položaj strokovnjak prepozna s pomočjo posebne Woodove svetilke. Je pa zdravnica poudarila še, da se je treba proti UV-žarkom skrbno ščititi tudi v času zdravljenja. “Naši melanociti so ostali isti, naša genetika je ostala ista in ko bomo šli na sonce, se bo to spet ponovilo,“ pojasni. “Že nekaj minut UV-žarkov lahko pokvari tedne truda. Melazma je kronična bolezen in tudi po izboljšanju, ki smo ga dosegli, ko je sploh ni več mogoče videti, je to stanje treba vzdrževati. Kožo je treba ščititi.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na