Če se le da, je dobro, da ne zaužijemo več kot običajno. Pri vseh takšnih prazničnih zabavah, druženjih, kjer je ponujena večja količina hrane, je na mestu sveža zelenjava in sveže sadje. Če že pride do prenajedanja, je potem treba kaj narediti. Svetujem, da se naslednji dan odpravimo na kakšen sprehod, da se malo prevetrimo in razvedrimo, da se bomo na splošno boljše počutili. Poleg tega moramo piti tudi zadosti tekočine, kajti dodatne težave nam lahko povzroči dehidracija. Dobro je, da že med samo zabavo, ko si privoščimo ne le več hrane kot sicer, temveč tudi kakšen kozarec ali dva vina, pijemo zraven tudi vodo. Če med samo zabavo na to pozabimo, potem dovolj pijmo vsaj naslednji dan, da to nadoknadimo.

Kako naj jedo tisti, ki imajo tudi sicer kakšne želodčne težave? Kaj svetujete njim?

Nekdo, ki ima že sicer želodčne težave, zagotovo ne bo jedel na primer ocvrtih jedi ali pečenega mesa, ampak bo raje posegel po mesu, ki je pripravljeno z drugimi termičnimi postopki, na primer po takšnem, ki je dušeno v lastnem soku. Ne nazadnje tudi klasična pečena pečenka ni nič sporna. Sporna je maščoba, ki s te pečenke odteče in ki jo potem polivamo po mesu ali po neki prilogi. Te maščobe se je treba izogibati – ne samo tisti, ki imajo kakšne želodčne težave, ampak tudi vsi ostali, zato ker je ta maščoba pregreta, obdelana pri visoki temperaturi, tvorijo se transmaščobne kisline in zato je to nezdrava maščoba.

Katere vrste mesa je bolj priporočljivo jesti, če se želimo izogniti želodčnim težavam?

Načeloma so lažje prebavljive svetle vrste mesa, kot je perutnina ali ribe. Ampak po količini same maščobe na primer skorajda ni razlike med pusto govedino ali svinjino in piščancem ali puranom.

Kaj pa sladke dobrote? Katere praznične sladice so najbolj problematične?

Največji problem je pri poticah, kajti veliko je alergičnih reakcij pri ljudeh, ki so se senzibilizirali na neki orešček – na primer Slovenci smo bolj senzibilizirani na lešnike kot na orehe. Lahko gre samo za oralno reakcijo, se pravi, da nas srbi jezik, nas praska ali peče po požiralniku, lahko pa se pojavi reakcija v obliki ortikarije oziroma edemov. Če smo že imeli kdaj težave z oreščki, moramo biti še posebej previdni pri uživanju teh sladic.

Drugače pa morda še tale nasvet: nekoč je moj profesor telesne vzgoje, potem ko smo po novem letu spet prišle v šolo, rekel: ''Punce, tekle boste toliko krogov, kolikor kosov potice ste pojedle.'' In to je gotovo dober napotek. Se pravi, če pojemo kakšen kos potice ali pa druge sladkarije – in zagotovo ga bomo in tudi prav je, da ga – potem moramo pač v športne copate in ven. Drugače pa mislim, da praznikov brez tradicionalne slovenske potice ni, in menim, da tudi ne bi bilo na mestu, da bi izumili kakšno lahko potico, so pa pomembne količine. Raje specimo manjšo potico, tako da bomo vsi družinski člani dobili en ali dva kosa, in količinsko ne pretiravajmo pri peki božičnega peciva.

Kaj pa nekajdnevno postenje pred prazniki ali po njih? Je to pametna zamisel ali ne?

Če vemo, da gremo na zabavo oziroma večerjo, je bolje ukrepati prej kot pozneje. Ni smiselno, da dan pred praznovanjem opuščamo obroke, češ saj bom na zabavi pojedel več, zato ves dan ne bom nič jedel. S tem si dejansko naredimo še težjo noč, ker je organizem ves dan stradal, potem pa zaužito hrano težje presnavlja. Tako da so pomembni redni obroki, manjši obroki, morda le energijsko nekoliko bolj revni, ker vemo, da bomo zvečer več jedli. Pomembno je tudi, da smo zvečer aktivni, da torej plešemo in ne sedimo v kotu ter da poskusimo prenehati jesti vsaj tri ure pred spanjem, tako da se želodec sprazni. Naslednji dan zjutraj pa poskusimo pojesti nekoliko bolj osvežilno, lahko hrano – na primer kuhano zelenjavo ali sveže sadje – in ne spet posegati, recimo, po pršutu, salamah, sirih, zato ker smo verjetno na zabavi oziroma večerji zaužili veliko soli, s tem pa bomo zadržali veliko vode. Pomembno je seveda tudi spiti veliko tekočine.

Postenje oziroma stradanje ni dobro zato, ker organizem potem začne dejansko hraniti energijo, se pravi, da začne spuščati svoj bazalni metabolizem. Manjša količina hrane tako pravzaprav zaleže, da se zredimo, kar pomeni, da bi po takih dneh stradanja oziroma postenja pridobili več kilogramov, kot bi jih sicer ob redni in zdravi prehrani z nekoliko nižjim energijskim vnosom in če bi povečali telesno aktivnost.