Nekatere vrste bakterij na naše prehranske izbire vplivajo preko vagusnega živca - deseti možganski živec, ki povezuje 100 milijonov živčnih celic iz prebavnega trakta do možganov. ''Mikrobi so sposobni uravnavati vedenje in razpoloženje s pošiljanjem živčnih signalov v vagusni živec in s tem spreminjanjem receptorja okusa, ki začne proizvajati toksine, zaradi katerih se počutimo slabo ali proizvajati kemikalije, ki nas nagradijo in nam povzročajo dobre občutke,'' je za britanski Mail Online pojasnila soavtorica raziskave Athena Aktipis.

Črevesje vsebuje veliko število bakterij različnih vrst, od katerih se nekatere hranijo z maščobo, spet druge s sladkorji iz hrane, ki jo zaužijemo. ''Bakterije v vašem črevesju so manipulativne. Tam je veliko različnih interesov, ki jih zastopajo različni mikrobi in nekateri niso usklajeni z našimi lastnimi prehranskimi cilju,'' pojasni soavtor raziskave dr. Carlo Maley.

Nekatere bakterije povečajo posameznikovo željo po mastni hrani, saj se hranijo z maščobo, spet druge bakterije hlepijo po sladkorju in povečujejo željo po sladkem. Na ta način lahko razrast določenih bakterij v črevesu v resnici uravnava prehransko izbiro posameznikov. Čeprav želijo iz svoje diete izločiti sladkorje in nezdrave maščobe, se naloge težko lotijo, saj njihovo telo nenehno hlepi po nezdravih živilih. A vse ni izgubljeno. Prav z uravnavanjem razrasta kultur bakterij, ki hlepijo po zdravi prehrani, je takšno prehrano lažje vzdrževati. ''K sreči gre za dvosmerno pot. Sami lahko vplivamo na kompatibilnost teh mikroskopsko majhnih enoceličnih gostov našega črevesa, s premišljenim spreminjanjem tega, kaj zaužijemo. Že 24 ur po spremembi prehranjevalnega vzorca lahko opazimo merljive spremembe v mikorobiotski strukturi. Naša prehrana ima pomemben vpliv na mikrobiotsko populacijo bakterij v črevesju. To je pravi ekosistem, ki se spreminja in razvija ves čas,'' pojasnjuje dr. Maley.

Strokovnjaki so tako zaključili, da lahko z aktivnim nadzorovanjem bakterij, ki živijo v našem črevesu, spremenimo svoje življenjske navade. ''Spreminjanje mikrobiotike lahko ponudi reševanje sicer težko rešljivih težav, kot je debelost ali nezdravo prehranjevanje,'' pojasni dr. Aktipisova. Še več, z njim lahko celo vplivamo na razpoloženje. V poskusih na miših se je pokazalo, da so na primer določene bakterije pri glodalcih povečale anksioznost. Klinična študija pa je pokazala, da pitje probiotičnega jogurta, ki vsebuje sev bakterij Lactobacillus casei, izboljšuje razpoloženje pri ljudeh.

Strokovnjaki so predlagali še nadaljne raziskave, ki bi pokazale, kako lahko s spreminjanjem strukture črevesne flore lahko preprečimo bolezni, ki so povezane z debelostjo. Dr. Aktipis meni, da bi lahko na ta način preprečili celo raka želodca. ''Spreminjanje črevesne mikroflore lahko poveča možnosti za preprečevanje vrste različnih bolezni, od debelosti, sladkorne bolezni, rakavih obolenj do bolezni prebavil. Smo šele na začetku raziskav, ki razkrivajo pomembnost mikrobiotske strukture za zdravje človeka.''

Študija je bila objavljena v medicinskem žurnalu BioEssays.