Zakaj krofi in drugo ocvrto pecivo spadajo med manj zdrava in manj priporočljiva živila?

To so živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorja, zato taka živila ne priporočamo vsakodnevno v prehrani, le občasno si jih lahko privoščimo. Kajti če uživamo maščobe v prevelikih količinah in v neustreznem razmerju, to vsekakor predstavlja dejavnik tveganja v prehrani.

Krofi so lahko tudi vir še posebej zdravju nevarnih transmaščobnih kislin. Zakaj in kakšno škodo lahko povzročijo te slabe maščobe, kot jih tudi imenujemo?

Če krofe ocvremo v svežem olju, je njihova sestava prav gotovo drugačna, kot če večkrat cvremo v istem olju oziroma če se cvrtje ponavlja. Tako da priporočamo, da če že oziroma kadar uživamo krofe, posežemo po svežih krofih, torej takšnih, ki so cvrti v svežem olju. Kajti če cvremo v starem olju, pri tem nastajajo maščobe, ki so zelo škodljive za naše zdravje.

Pravzaprav so transmaščobne kisline najbolj škodljive maščobe, če jih primerjamo s preostalimi maščobami. Povzročajo namreč povišane vrednosti slabega holesterola in znižajo vrednosti dobrega holesterola, povzročajo bolezni srca in ožilja ter lahko celo raka – predvsem jih povezujemo z rakom dojke in rakom debelega črevesja. Pri nosečnicah lahko povzročijo preklamsijo, astmo in alergijo pri otrocih.

Kaj torej narediti v tem pustnem času? Si lahko brez slabe vesti privoščimo kakšen krof ali je bolje, da se jim na veliko izognemo?

Res je, da krofi spadajo med živila, ki jih odsvetujemo v vsakodnevni prehrani, a v času pusta si lahko zdrava oseba privošči en krof ali dva – odvisno pač od potreb posameznika. Pomembno je tudi, kako ta krof vključimo v dnevni obrok. To pomeni, da bomo potem tistega dne jedli bolj zdravo – več sadja, več zelenjave –, da bomo pač energijsko zredčili tako hrano.

Ali to pomeni, da potem na račun enega ali dveh krofov izpustimo kakšen obrok, se morda celo postimo kakšen dan?

Ne, ni treba. Ne bo pa škodilo malo več telesne aktivnosti, in kot že rečeno, malo več sadja in zelenjave.

Kako je z otroki? Verjetno so zanje krofi še posebej težki, čeprav jih imajo po drugi strani prav otroci sploh v času pusta zelo radi?

Absolutno otroci radi posegajo po takih živilih, mi rečemo, energijsko gostim in hranilno redkim, ki dajejo le energijo in pa maščobe ter sladkorje. To pa pomeni, da če otrok poje preveč takšne hrane, potem morda drugih obrokov ne bo pojedel in potem ne bo dobil drugih, pomembnih snovi, ki jih potrebuje za svoje telo. Če torej posega po tej hitri, cvrti hrani ali bolje rečeno po odsvetovanih živilih, potem ne poje dovolj uravnotežene druge hrane.

Komu krofe in flancate povsem odsvetujete oziroma kdo naj se jim vendarle raje izogne?

Sladka in mastna živila odsvetujemo v prevelikih količinah prav gotovo kroničnim bolnikom, bolnikom, ki imajo motene maščobe, ki imajo povišane vrednosti glukoze v krvi, srčno-žilnim bolnikom. Posebej krofe odsvetujemo tudi bolnikom z glutensko enteropatijo, alergijami, na primer na mleko ali na kakršne koli konzervanse oziroma aditive.

Kako lahko, če bomo krofe pripravljali sami doma, to pecivo naredimo bolj telesu prijazno in takšno, da bo imelo manj energije ter bo manj nezdravo?

Pravzaprav lahko vsako živilo oziroma vsako jed pripravimo bolj zdravo, to se pravi, da uporabljamo manj maščob, manj olja, pri krofih je še posebej pomembno tudi, da cvremo v kakovostnem olju in da ne ponavljamo cvrtja v istem olju. Glede nadevov za krofe bi težko rekla, kaj je bolj primerno, kajti vsi nadevi spadajo med sladka živila, čokolada celo tudi med mastna in tako prispeva še več maščob in energije. Pač poskušamo tega čim manj vključiti v pripravo krofov, da ni še dodatne energije, sladkorjev, maščob. Naj bodo krofi, ki jih pripravljamo doma, čim enostavnejši.