Dolga leta uživanja hitre prehrane, kajenja in dela pod stresom so kmalu terjala svoj davek. Pri 29-ih letih je Jure Dimc tehtal kar 131 kilogramov. ''Moja najvišja telesna teža je bila 131 kilogamov. V eni noči sem začel slabo videti, piti veliko vode, bil sem popolnoma utrujen in brez kondicije. Ker je že oče imel sladkorno bolezen, sem vedel, da sem jo dobil tudi jaz,'' je pojasnil 34-letni Jure Dimc iz Kranja. ''Vzel sem očetov merilec sladkorja, pomeril krvni sladkor in rezultat je bil grozljiv - 35 mmol/l. V tistem trenutku sem pomislil, da se je aparat pokvaril.'' Normalne vrednosti krvnega sladkorja so namreč od 5 do 6 mmol/l. Njegove strahove so kasneje potrdili v bolnišnici.'' Tist trenutek je bila streznitev, ko so mi na urgenci pomerili sladkor in mi je zdravnik rekel: ''Ohoho, rekorder.'' Takrat sem vedel, da moram nekaj spremeniti in bolj resno pristopiti k stvari.''

Jure kot otrok ni imel težav z odvečno težo, saj je igral hokej in porabil, kar je pojedel. A ko je nehal trenirati, je jedel enako velike obroke kot prej in se začel rediti. Sprva počasi in enakomerno, okoli 28-leta pa je zaradi sladkorne bolezni teža pričela hitro naraščati. Ko je imel kar 131 kilogramov, se je počutil zelo slabo. Na vprašanje, kakšno je življenje s toliko kilogrami, je odgovoril: ''Obupno! Že sam občutek, ko te ljudje gledajo, je neprijeten. Ljudje te obsojajo, češ kako daleč si se spravil. Ko greš v trgovino, te vsi po strani gledajo, za tabo se obračajo. Jaz sem bil do 18. leta suhec, saj sem treniral hokej. In ker veš tudi, kako dober občutek je biti suh, je seveda zoprn občutek, ko se zrediš.''

Ko se je odločil za spremembo, se je zanjo odločil tudi zaradi svojega sina. ''Otrok vidi vse in vse naše gibe in ravnanja kopira. Rekel sem si, da si ne želim, da bi tudi moj otrok zbolel za to boleznijo, saj je konec koncev zelo zahrbtna, tiha in težka bolezen. Če k njej ne pristopiš prav, se pravi s preventivo, bi se to lahko potencialno preneslo tudi na mojega sina, saj je dedna bolezen,'' se zaveda. Najprej je spremenil prehrano. Če je bila nekoč pretežno sestavljena iz hitre prehrane in samo enega obilnega obroka na dan, je svojo prehrano razdelil v pet obrokov na dan. Odpovedal se je sladkorju, kar zanj niti ni bilo tako težko, saj ni sladkosned. A težje je bilo pozabiti na hamburgerje in pico. ''Izogibam se enostavnim ogljikovim hidratom, torej beli moki, belemu saldkorju in podobno. Te stvari hitro dvignejo krvni sladkor. Začel sem jesti več zelenjave, meso, jajca ...''

Ko je s prehrano izgubil nekaj kilogramov, se je začel še nekoliko gibati. ''Ker sem bil težek, nisem mogel teči, zato sem prakticiral hojo v klanec. Trikrat na teden.'' Sčasoma je pridobil kondicijo in začel teči ter trenirati v fitnesu. Kilogrami so kopneli in telo je bilo vedno bolj vitko in močno. V samo nekaj mesecih mu je uspelo izgubiti skoraj 50 kilogramov, zato se je odločil, da gre še dlje. Prijavil se je na tekmovanje v fitnesu in se odločil, da bo izgubil še kakšen dodaten kilogram. ''Za lanske priprave za tekmo sem vsak dan pretekel 10 kilometrov in se potil v fitnesu po eno uro na dan,'' pove. Tik pred tekmovanjem je tehtal 76 kilogramov in na svetovnem prvenstvu v fitnesu dosegel 11. mesto. Kasneje je pridobil nazaj štiri kilograme, a dokazal si je, da je vse mogoče. Danes ima uravnano telesno težo in tudi svojo sladkorno bolezen ima redno pod nadzorom. Njegovo počutje je zato veliko boljše. ''Super se počutim. Seveda popolnoma drugače kot prej. Zdaj lahko delam, kar hočem. Ko grem s sinom kam, ni problem z njim teči, kar je bil prej velik problem. Prej so bile zahtevne samo ene stopnice. Takoj sem bil zadihan, tako da sem mislil, da bom kar umrl. Nekoč so bile vsakdanje stvari velik problem, sedaj pa jih opravljam brez težav in počutim se odlično.''