Za kožo je najpomembneje, da ji priskrbimo dovolj vitamina A, ki ga najdemo v oranžni in zeleni zelenjavi, na primer v korenju, v listnati zelenjavi, jajčnem rumenjaku, ribjem olju. Vitamin A namreč poskrbi za ravno pravi pH naše kože, s čimer prepreči, da bi se na naši koži zaradi porušenega pH ravnovesja začele razvijati bakterije in glivice. Nekatere raziskave pa celo kažejo, da imajo tisti, ki zaužijejo dovolj keratina, ki ga telo počasi pretvori v vitamin A, kar šestkrat manj možnosti, da zbolijo za kožnim rakom.

Kosti

Če hočemo čvrste in zdrave kosti, moramo paziti, da se preveč ne skrivamo pred soncem, kajti vitamin D, ki v našem telesu nastaja, če smo izpostavljeni sončni svetlobi, je nujen za krepke kosti. Zaužiti moramo tudi dovolj rib, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc, kajti tudi vsa ta živila so bogat vir za kosti še kako pomembnega vitamina D, ki je sicer v našem organizmu zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in razvoj kosti. Premalo vitamina D lahko tako vodi v oslabljenost in krhkost kosti.

Lasje

Pomanjkanje železa v krvi vpliva tudi na slabšo kakovost las. Raziskovalci so primerjali izsledke enajstih študij, ki so preučevale, kako pomanjkanje železa vpliva na lase, in ugotovili, da se z izboljšanjem slabokrvnosti izboljšuje tudi kakovost las. Zato svetujejo, da za boljše lase jeste hrano, ki je bogata z železom, kot na primer rdeče meso, perutnino, slive, jabolka, rdečo peso ...

Oči

Za dober vid moramo jesti dovolj vitaminov A, E in C, ne smemo pa pozabiti niti na zadostne količine cinka in na antioksidante, ki jih najdemo v jagodičevju, suhih slivah, kiviju, pomarančah, špinači, korenju. Ravno pomaranče in korenje so tudi bogat vir vitamina A, medtem ko E-vitamin najdemo v ribah, perutnini, žitih in semenih.

Srce

Srce potrebuje veliko različnih snovi, da nas lahko ohranja pri življenju – od aminokislin in nenasičenih maščobnih kislin do vitaminov, mineralov in encimov. Če hočemo okrepiti ta motor, ki poganja naš organizem, je priporočljivo jesti beljakovine živalskega in rastlinskega izvora – stročnice, ribe, meso, mleko in mlečne izdelke. V boju proti strdkom so menda poleg jagodičevja uspešne tudi nekatere začimbe, kot so ingver, timijan, kumina, majaron ter kozarec kakovostnega rdečega vina na dan. Sicer pa so za naše srce nadvse pomembni tudi nekateri minerali – kalcij, magnezij, kalij, natrij, vitamina B in E ter omega-3 maščobne kisline. Srcu pa škodi pogosto uživanje nasičenih maščob (mast, maslo) in hidrigeniranih transmaščobnih kislin, ki jih najdemo v margarinah in posledično v nekaterih pecivih, preveč slana hrana ter seveda premalo gibanja in kajenje.