Velika noč je pred vrati in tradicionalno to pomeni čas, ko si skupaj z družino privoščimo nekaj več šunke in jajc. Nutricistka izr. prof. dr. Cirila Ribič Hlastan, univ. dipl. inž., z Inštituta za varovanje zdravja nam je pojasnila, da glede na to, da gre za praznično tradicijo, določenih, tudi manj zdravih navad, ne morejo povsem odsvetovati, da pa priporočajo, da smo pri vsem zmerni in da obrok, kolikor je le mogoče, ohranimo zdrav. “Priporočala bi, da se izogibamo prekomernemu uživanju velikonočnih dobrot, ki vsebujejo veliko energije, maščob in soli, predvsem šunke, potice in jajc, ter da zraven vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Zmerni bodimo tudi pri pripravi. Če denimo potico pečemo sami, bodimo zmerni pri dodajanju maščob.“ In kdaj je česa preveč?

Koliko jajc je preveč?

Čeprav jajca vsebujejo za telo blagodejne beljakovine, vitamine in minerale, že dolgo veljajo za precej kontroverzno živilo. Ker vsebujejo veliko holesterola, so se strokovnjaki dolgo bali, da lahko po zaužitju povečajo njegove ravni v krvi, kasneje pa so odkrili, da ta povezava le ni tako neposredna. “Bolj kot holesterol, ki ga vsebujejo živila, na njegove vrednosti v krvi vpliva uživanje nasičenih in trans maščobnih kislin,“ razloži nutricistka. Nekaj nasičenih maščob vsebujejo tudi jajca, zato z njimi ne smemo pretiravati. “Na tedenski ravni pri zdravih osebah priporočamo nekje od tri do pet jajc, odvisno od ostalih živil, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike. Pri tem je treba upoštevati tudi jajca, ki so že prisotna v živilih.“ To pomeni, da moramo v primeru, da vsakodnevno uživamo še veliko druge hrane živalskega izvora, ki prav tako vsebuje nasičene maščobe in holesterol, sploh pa, če si recimo privoščimo kaj ocvrtega, kar vsebuje trans maščobe, jajc pojesti manj. “Pri holesterolu so priporočila še vedno takšna, da dnevno odsvetujemo uživanje več kot 300 miligramov holesterola, ki ga zaužijemo z živili. Pri bolnikih, ki imajo moteno presnovo maščob, pa več kot 200 miligramov.“

Ključna je uravnoteženost

Pri prehranjevanju je treba vedno loviti ravnotežje, poudarja prehranska strokovnjakinja. “Vsako živilo, ki ga zaužijemo v prevelikih količinah, lahko našemu zdravju škodi. Tudi jabolka nam lahko škodijo, če jih pojemo preveč, ker potem ne zaužijemo drugih snovi, ki jih potrebujemo, ali pa zaužijemo preveč škropiv,“ pove. Tri do pet jajc je tako po njenih besedah zdravih, če jih kombiniramo z bolj ali manj prav tako zdravo in raznoliko preostalo prehrano, ne pa denimo dan za dnem s kilo šunke. “Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ampak če so tukaj velikonočni prazniki, se bomo pač pri prehrani malce pregrešili, saj to ni vsak dan. Morajo pa bolj paziti bolniki. Oni se morajo držati predpisane diete.“ Kadar si privoščimo malo bolj bogat ali manj zdrav obrok, lahko to poleg tega uravnotežimo še tako, da mu sledi več telesne aktivnosti.

Ne pozabite na zelenjavo

Ob velikonočnih praznikih običajno postrežemo tudi s šunko. Ta ni najbolj zdravo živilo, vendar lahko njene slabe učinke poskušamo zmanjšati s tem, da izberemo takšno, ki je manj mastna oziroma čim bolj pusta. “Poskušamo zaužiti čim manj šunke oziroma jo zaužiti v zmernih količinah, zraven pa pojemo dovolj sadja in zelenjave, ki sta vir antioksidantov ter tako uravnotežita obrok. Zraven lahko jemo tudi hren, ki je prav tako vir antioksidantov,“ svetuje Ribič Hlastanova. “Mi priporočamo čim manj mesnih izdelkov, in sicer zaradi prisotnosti soli in aditivov. Bolj priporočamo uporabo navadnega mesa; če že posegamo po mesnih izdelkih, pa priporočamo meso, ki ni mleto, ampak je v enem kosu.“ Svetuje še, da zraven ne pijemo alkohola, ki spet močno poveča škodljivost obroka; pretiravati ni treba niti s količino potice ali kakršnih koli drugih sladic, ki jih zaužijemo ob koncu obroka.