Zdravnica splošne medicine Nena Kopčavar Guček, dr. med., svetuje, da v prvem trenutku poskušamo ostati zbrani do te mere, da prepoznamo, katera žuželka nas je sploh pičila. "Zelo pogosto se namreč zgodi, da zaradi zmedenosti in razburjenja tega ne vidimo. A osa lahko po piku želo izvleče in piči večkrat zapored. Tudi isto žrtev." Čebela žela po drugi strani ne more izvleči. Ta ostane v mestu vboda in ga je treba odstraniti. "Odstraniti ga skušamo čimprej, saj je na želo pri čebeli pritrjen mešiček s strupom, ki se sprosti v dveh do treh minutah. Če hitro ukrepamo, se strup ne bo sprostil in posledice bodo blažje." Želo prepoznamo kot drobno črno točko. Zdravnica priporoča, da ga odstranimo s pinceto; ker nas običajno osa ali čebela pičita, ko nismo doma in te nimamo pri sebi, pa svetuje čim več iznajdljivosti. Želo lahko previdno poskušamo odstraniti tudi s plastično kartico, denimo z osebno izkaznico, ali z bolj topim rezilom noža.

Potem ko smo želo izvlekli, pričnemo s hlajenjem; v primeru pika ose, ki žela za seboj ne pusti, se tega seveda lotimo takoj. "Mesto vboda hladimo z ledom, hladno vodo, mrzlim kamnom iz potoka," pravi Nena Kopčavar Guček. Če smo v naravi, se torej spet znajdemo po svojih najboljših močeh. Ključno je, da rano nekako ohladimo. "S tem zmanjšamo vnetno reakcijo in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok," pojasnjuje zdravnica. "Nekateri strupi naj bi bili tudi termolabilni (kar pomeni, da so občutljivi na temperaturo). S hlajenjem jih je včasih mogoče inaktivirati." Ko smo mesto vboda ohladili, poskrbimo še, da ga razkužimo. Če pri roki nimamo razkužila, rano vsaj očistimo z vodo in milom.

Kaj pa, če je reakcija huda?

"Če gre za osebo z znano alergijo na pik čebele oziroma ose, nemudoma pokličimo reševalno vozilo," opozarja Kopčavar Gučkova. "Če ima ta oseba pri sebi zdravila ali injekcijo proti alergiji, naj jih nemudoma vzame in naj ne čaka na reakcijo." Alergiki so namreč v nevarnosti, da doživijo anafilaktični šok, kar je najhujša posledica pika, saj lahko vodi v smrt. "Najavlja se s težavami z dihanjem, s slabostjo, bruhanjem, drisko, vrtoglavico, šibkim in hitrim pulzom, nenadnim padcem krvnega tlaka, z nezavestjo." Pomaga lahko tudi dovolj hiter vbrizg adrenalina, ki ga posamezniki, ki vedo za svojo alergijo, v obliki tako imenovanega svinčnika včasih ravno tako nosijo s seboj.

A tudi če nismo alergični, se piki os oziroma čebel lahko izkažejo za zelo nevarne, če je mesto njihovega vboda v grlu ali na jeziku. To ni tako redek primer, saj se nemalokrat pojavi, kadar žuželko zaradi premajhne previdnosti denimo zaužijemo s pijačo. "V takem primeru ravno tako nemudoma poiščimo zdravniško pomoč, saj lahko pride do dihalne stiske," razloži zdravnica, ki doda, da so podobno zaskrbljujoči piki v oko ali nos. Hujša posledica pika je lahko poleg tega okužba rane. "Ta je lahko posledica onesnaženega žela žuželke, lahko pa okužbo povzročimo sami s praskanjem in poškodbo kože na mestu vboda." Okužbo lahko pozdravimo sami. "Lokalno reakcijo – rdečino, oteklino, srbež, bolečino, vročino – lahko zdravimo z mazili s protivnetnim učinkom. Lahko pa tudi s tabletami proti srbežu." Oboje je mogoče v lekarni kupiti brez recepta.

Kako se zaščititi?

Kadar opazimo, da je v naravi veliko os in čebel, je pametno, da se zaradi tega držimo nekaj varnostnih ukrepov. Odrecite se močnim parfumom, saj žuželke privabi njihov vonj. Privlačijo jih tudi oblačila živih barv. Če so ta ohlapna, obstaja nevarnost, da splezajo med oblačila in kožo. Ne zadržujte se preblizu cvetličnih grmov in vrtov, po travi ne hodite bosi, če je le mogoče zunaj ne uživajte sladke hrane in pijač oziroma si po njihovem zaužitju umijte roke in usta. Če osa ali čebela kljub temu, da ste upoštevali vse zgoraj našteto, priletita do vas, pa ne mahajte z rokami in ne zganjajte hrupa. Nasprotno. Ostanite mirni in tihi. Žuželka bo tako izgubila zanimanje in odletela drugam. "Če vas napade roj žuželk, je, četudi spominja na prizor iz risanke, mogoča zaščita tudi beg v vodo," dodaja zdravnica, ki opozarja še, da se je izjemno nevarno sam lotiti odstranjevanja gnezd divjih žuželk. To delo je veliko bolj varno prepustiti strokovnjakom. Pomoč zato poiščite na Zavodih za zdravstveno varstvo ali gasilskih postajah.