Mrzel in suh zrak ter oster veter močno načnejo kožo, dodaten šok pa doživi, ko iz takšnega hladnega okolja stopite v ogrevan, vroč prostor. Takrat vam verjetno koža pordi in imate občutek, kot bi vam žarela. No, v takšnih razmerah lahko na koži nastane zimski ekcem – to so pordeli, luskasti in srbeči izpuščaji, ki se največkrat pojavijo na okončinah ter pod pazduho, lahko tudi na vratu ali obrazu.

Razpokane ustnice in počeni kotički ust

Mraz, oster veter, suhi prostori in ne nazadnje tudi UV-žarki, ki niso pozimi nič manj močni in nevarni kot spomladi ter poleti, lahko močno izsušijo tudi ustnice, ki postanejo hrapave in razpokane, lahko se začnejo luščiti ali celo krvaveti. Popokajo lahko tudi ustni kotički, kar je še posebej boleče. Zato nikar ne pozabite tudi na primerno nego in zaščito ustnic ter ustnih kotičkov. Mažite se z balzami, ki ustnice nahranijo in navlažijo, koristno je tudi, da vsebujejo vsaj osnovni zaščitni faktor. Lahko posežete tudi po kakšni bolj naravni metodi oziroma terapiji. Ustnice namažite z medom, aloje vero, matičnim mlečkom … Dobro je tudi, da se izogibate agresivnim šminkam, ki vsebujejo mnogo kemikalij, in si pod plast šminke vedno najprej nanesite zaščitni balzam.

Herpes

Ko pade odpornost in začnemo bolehati, se marsikomu na ustih ali v njihovi okolici naredi nadležen herpes. Ti srbeči, pekoči in z vodo napolnjeni mehurčki se radi pogosto ponavljajo, če nismo previdni, jih lahko prenesemo tudi na druge dele obraza ali celo telesa. Herpesni izpuščajo nato v petih do desetih dneh počijo oziroma se posušijo, iz njih nastanejo krastice, ki sčasoma odpadejo. Sicer se lahko s herpesom večinoma spopademo kar sami – idealen čas za ukrepanje je čisto na začetku, ko se mehurčki še sploh ne pokažejo, le neko napetost in toploto je čutiti na mestu, kjer nastaja herpes. Torej, takoj ko začutimo, da se nekaj dogaja, prizadeto mesto na rahlo podrgnemo z alkoholom ali ga namažemo z medom ali zobno pasto, pravijo ljudske modrosti. Če tem domačim receptom ne zaupate, se lahko odpravite do lekarne, kjer vam bodo priporočili kakšno mazilo proti herpesu. Če je herpesni izpuščaj res obsežen in boleč in če ga nikakor ne uspete zatreti, pa se obrnite na zdravnika, ki vam bo poleg protivirusnega mazila verjetno predpisal še tablete, ki bodo olajšale in hitreje pozdravile trenuten izbruh herpesa in morda tudi zamaknile interval do naslednjega izbruha. Kajti žal je tako, da ko imate enkrat v sebi virus herpesa, se bo ta v vašem telesu nastanil za vedno in ko vam bo padla odpornost, bo izbruhnil – običajno vedno na istem mestu.

Kurje oko

Pozimi pogosto nosimo trde in ozke čevlje, kar je eden od morebitnih in precej pogostih vzrokov za nastanek kurjih očes. Ta pravzaprav nastanejo pod kožo, iz poroženelih celic. Medtem ko so nekatera kurja očesa bolj pri povrhnjici kože, lahko druga prodrejo v njene spodnje plasti, kjer so tudi živci, in v tem primeru je lahko kurje oko še posebej boleče. Največkrat kurje oko nastane na predelih med prsti ali na blazinicah prstov, lahko tudi na podplatu ali peti. Če bolečina ni prehuda, če kurje oko ni pregloboko in če se težave ne ponavljajo, se lahko kurjega očesa lotite kar sami. V lekarni lahko dobite posebne obliže, namenjene prav odstranjevanju kurjega očesa, ki vsebujejo salicilno kislino, ali pa posebne raztopine in mazila za odstranjevanje kurjih očes, vendar morate biti pri njihovi uporabi previdni, da ne poškodujete še okoliških, zdravih delov kože. Če sami ne zmorete ugonobiti kurjega očesa, se obrnite na izkušenega pedikerja, če je kurje oko res trdovratno, boleče, če se nenehno znova pojavlja in za sabo pušča celo odprte ranice, pa je prav, da se obrnete kar na zdravnika. Ta bo pomagal lajšati bolečine in bo kurje oko kirurško odstranil.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na