Najmanj kadilcev je med najvišje izobraženimi

Na Inštitut za varovanje zdravja RS so opravili anketo o tobaku, alkoholu in drugih drogah, ki je pokazala, da kadi 24 odstotkov prebivalcev Slovenije, več moških (skoraj 27 odstotkov) kot žensk (21 odstotkov). Delež kadilcev pa je najnižji med najvišje izobraženimi (višja izobrazba ali več) in znaša približno 15 odstotkov. V ostalih izobrazbenih skupinah se deleži ne razlikujejo in znašajo okoli 28 odstotkov. Med kadilci nekaj manj kot 80 odstotkov kadi redno, to je vsak dan. Velika večina kadilcev uporablja eno vrsto tobačnih izdelkov (93 odstotkov). V glavnem so to tovarniške cigarete (96 odstotkov), ki jih redni kadilci v povprečju pokadijo skoraj 16 na dan. Slabih devet odstotkov kadilcev kadi ročno zvite cigarete, nekaj več kot odstotek pa cigare. Ostale tobačne izdelke uporablja manj kot odstotek kadilcev, kar velja tudi za vodne pipe in elektronske cigarete.

Po besedah Koprivnikarjeve primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, znižal skupno in pri obeh spolih. Znižal se je tudi v nekaterih starostnih skupinah, vendar pa ne med najmlajšimi, starimi od 15 do 24 let, kjer ostaja delež kadilcev okoli 25 odstotkov. Zadnja raziskava Eurobarometer iz lanskega leta je pokazala, da je kajenje med Slovenci v povprečju držav članic EU.
Delež kadilcev v Sloveniji se je po raziskavi IVZ znižal med poklicno izobraženimi in tistimi z najvišjo stopnjo izobrazbe. Ugodne spremembe v deležu kadilcev v letih 2007 in 2011/2012 Koprivnikarjeva pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih."Vendar pa se ni spremenil delež kadilcev med mladostniki in mladimi odraslimi, obenem pa še vedno kadi znaten delež prebivalcev Slovenije. To kaže na potrebo po uvedbi tistih ukrepov, za katere vemo, da so učinkoviti v zmanjševanju deleža kadilcev oziroma potrošnje tobačnih izdelkov," poudarja Koprivnikarjeva.

Kako zmanjšati število kadilcev?

Po besedah Koprivnikarjeve je potrebno nadaljnje zviševanje obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov. Pomembna je enakovredna obdavčitev različnih tobačnih izdelkov s ciljem, da se cene med njimi čim manj razlikujejo. Razlike v cenah med tobačnimi izdelki so namreč razlog za prehod kadilcev na cenejše izdelke. Oglaševanje tobačnih izdelkov je vzročno povezano z začetkom in nadaljevanjem kajenja med mladimi, zato je po mnenju Koprivnikarjeve nujna popolna prepoved oglaševanja tudi na prodajnih mestih oz. v primeru vseh izjem, ki jih zakon trenutno še omogoča.

Na IVZ zagovarjajo tudi prepoved dodajanja določenih dodatkov, okusov in arom v tobačne izdelke, ki blažijo tobačni dim in lajšajo prve poskuse kajenja, kar povečuje kajenje predvsem med mladimi. Za Slovenijo je značilna visoka dostopnost tobačnih izdelkov, tudi za mladoletnike, zato bi veljalo z ustreznimi ukrepi zmanjšati dostopnost. Koprivnikarjeva upa, da bo EU čim prej sprejela novo tobačno direktivo. Predlog le-te je Evropska komisija predstavila konec lanskega leta.

Na ministrstvu za zdravje ob dnevu brez cigarete poudarjajo, da so za uspešno opustitev kajenja v Sloveniji kadilcem na voljo različne vrste brezplačne pomoči: od svetovanja pri osebnem zdravniku in delavnic za opuščanje kajenja do brezplačnega svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja 080 2777, za katerega ministrstvo vsako leto nameni potrebna finančna sredstva.

Od leta 2010 telefonsko svetovanje vključuje tudi proaktivno svetovanje, kar pomeni, da strokovno usposobljeni svetovalci večkrat sami pokličejo tiste kadilce, ki so še posebej motivirani za opustitev kajenja oz. potrebujejo podporo pri vzdrževanju abstinence. Vse omenjene vrste pomoči so brezplačne.

Ministrstvo finančno podpira različne programe, ki so namenjeni preprečevanju začetka kajenja med mladimi in opuščanju kajenja v vseh skupinah prebivalstva. Tudi ob letošnjem dnevu brez cigarete bodo potekale številne aktivnosti za spodbujanje opuščanje kajenja, ki jih bodo poleg strokovnih izvajale tudi nevladne organizacije v različnih krajih po Sloveniji.

Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je kajenje najbolj razširjeno v Vzhodni Aziji, kjer kadi približno dve tretjini vsega odraslega moškega prebivalstva. V zadnjih letih kajenje močno upada v razvitem svetu, kjer kadilci predstavljajo okoli četrtino vse populacije.

Po ocenah WHO bo zaradi posledic kajenja letos umrlo skoraj šest milijonov ljudi po svetu. To pomeni več kot zaradi tuberkuloze, aidsa in malarije skupaj. Med najbolj škodljivimi snovmi v cigaretnem dimu so katran, nikotin in ogljikov monoksid.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na