1. Kako pomembno vlogo ima zdrava prehrana pri vzdrževanju splošnega zdravja?

Hrana igra bistveno vlogo pri ohranjanju zdravja. Vendar hrana ni čudežno zdravilo za vse. Poleg pravilne in uravnotežene prehrane je dobro, če pazimo tudi na psihofizično kondicijo, torej telovadimo, se sproščamo, zabavamo in se ukvarjamo z duhovnostjo.

2. Nekateri menijo, da v zadnjem času preveč kompliciramo glede prehrane, se preveč poglabljamo v to temo. Delamo to po vašem mnenju upravičeno ali neupravičeno? Bi bilo bolje, da bi živeli brez teh premislekov, tako kot nekoč?

Ker naše znanje napreduje, ne moremo živeti tako kot nekoč. Zdrava in bolj kakovostna hrana je eden od razlogov, zakaj danes ljudje živimo dlje, (ostala dva razloga sta cepljenje in boljše bivalne – higienske razmere). Res pa je, da se zadnje čase vse več srečujem z ljudmi, ki menijo, da lahko z zdravo prehrano rešijo vse svoje težave. Pojavlja se tudi nova oblika motenj hranjenja, ki se imenuje ortoreksija in pomeni nezdravo ukvarjanje z zdravo prehrano.

3. Kdaj je dobro, da posameznik prične razmišljati o tem, da bi moral spremeniti svojo prehrano? Kako naj se tega sploh loti?

V sodobnem svetu se težko izognemo informacijam o prehrani. Kdaj je čas, da pomislimo, kaj jemo in kako to vpliva na naše počutje, ve vsak posameznik sam. Spremembe pa bi morale biti postopne. Najprej se je treba lotiti spreminjanja osnovnih pravil. Če se spremembe lotimo preveč na hitro in rigorozno, se zastavljenih načrtov najverjetneje ne bomo držali dovolj dolgo, da bi prišli v navado. Prvo pravilo je, da začnemo redno jesti. Ni tako pomembno, ali jemo tri ali pet obrokov, kot je pomembno, da so obroki uravnoteženi in ne preveliki ter vedno ob istem času. Ko osvojimo to navado, gremo lahko naprej. Drugo pravilo je lahko, da naj bo polovica hrane na našem krožniku zelenjave. In tako naprej. Takšne spremembe bodo imele bistven in dolgoročen pozitiven učinek na naše zdravje.

4. Kako iz poplave nasvetov o zdravi prehrani izluščiti tiste prave? Katere so smernice, ki naj se jih držimo?

Osnovne smernice so jasne, prenehajmo jesti rafinirane izdelke iz belega sladkorja, soli in moke, hidrogenizirane maščobe in predelane mesne izdelke. Kdor pa si želi bolj poglobljen pristop, je dobro, če se po nasvet obrne k izkušenemu nutricistu ali dietetiku.

5. Katere so ključne napake pri prehrani, ki jih ljudje najpogosteje delamo?

Ljudje se pogosto zatekamo k ideji »čudežne tabletke« – to so lahko t. i. superživila ali pa načini prehranjevanja po modernih dietah … Pogosto ni težava v pristopu, ampak v nihanju. Ljudje si zastavijo prevelike cilje, in ko se jih po mesecu ali dveh ne morejo držati, se vrnejo na stara slaba ali slabša pota. Rešitev se skriva nekje vmes, treba je delati majhne korake in na njih vztrajati. Najpogostejša napaka je, da ljudje svojemu prehranjevanju ne posvečajo dovolj časa. Vse, kar želimo obvladati, potrebuje čas in voljo. Tako je z delom, z vzgojo, z odnosi, z vsem. Če ne posvetimo časa, bomo najverjetneje razočarani nad rezultati. Če si ne bomo vzeli časa za zdravo prehrano, bomo pri 50. letu na zdravilih za holesterol, pri 55. za sladkor in pritisk in tako naprej …

6. Lahko v teh dneh z zdravo prehrano okrepimo tudi svoj imunski sistem? Kako?

Seveda. Pri krepitvi imunskega sistema je prav tako pomembno, kaj jemo, kot to, česa ne bi smeli. Mastna in sladka hrana najbolj škodujeta imunskemu sistemu, sploh bel sladkor in trans ali hidrogenizirane maščobe. Za krepitev imunskega sistema pa so najbolj primerna lokalna in sezonska živila, repa, zelje, ohrovt, korenje, kivi, pomaranče, pa tudi školjke, zaradi cinka, gobe in jagodičevje.