Znanstveniki iz britanske univerze Edinburgh in McGill so odkrili, da je možganska skorja (cerebralni korteks ali sivina) pri nekadilci debelejša v primerjavi s kadilci. Čeprav je tanjšanje možganske skorje s staranjem običajen proces, pa se je pokazalo, da je proces veliko hitrejši pri kadilcih. ''Odkrili smo, da imajo kadilci in nekdanji kadilci pri 73 letih na številnih področjih možganov tanjšo možgansko skorjo kot tisti, ki niso nikoli kadili,'' je povedal profesor psihiatrije dr. Sherif Karama iz britanske univerze McGill. Gre za področje možganov, ki mu pravimo tudi sivina in je ključnega pomena za spomin, govor in zaznavno zavedanje.

Strokovnjaki so v študiji združili podatke 224 moških in 260 žensk, ki so jih pregledali z magnetno resonanci in so bili v povprečju stari okoli 73 let. Polovica le-teh je bila kadilcev ali nekdanjih kadilcev, druga polovica ni kadila nikoli. Čeprav so odkrili razliko med zadebeljenosti možganske skorje, pa menijo, da bi kljub vsemu opustitev kajenja lahko pomagala pri obnovi zadebeljenosti sivine.

''Pomembno je, da razumemo, kaj vpliva na zdravje možganov v starosti,'' je povedal vodja raziskave profesor Ian Deary iz Univerze Edinburgh. ''Iz teh podatkov smo našli povezavo med kajenjem in tanjšo možgansko sivino na nekaterih področjih. Odkritja v naši študiji bi lahko kazala tudi na to, da bi lahko z opustitvijo kajenja dali možnost možganski skorji, da se obnovi in znova pridobi nekaj zadebeljenosti. Kljub vsemu pa moramo opraviti nadaljnje raziskave s ponovnimi testi, da bomo lahko to idejo potrdili.''

Z njim se strinja tudi dr. Karama, ki pravi, da je kajenje dobro opustiti, a je proces okrevanja kljub vsemu počasen: ''Zdi se, da se je osebam, ki so prenehale kaditi, delno uspela obnoviti zadebeljenost možganske skorje v letu dni po prenehanju kajenja.''

Nekdanji verižni kadilci v študiji, ki so opustili kajenje pred več kot 25 leti, so kljub vsemu imeli nekoliko tanjšo sivino. Tanjšanje sivine je povezano z upadom kognitivnih funkcij. ''Kadilce bi morali obvestiti, da kajenje vpliva na tanjšanje njihove možganske skorje, kar lahko vodi do kognitivnega poslabšanja,'' še doda dr. Karama.

Študija je bila objavljena v medicinskem žurnalu Molecular Psychiatry in je del večjega projekta imenovanega Disconnected Mind, ki ga podpira britanska dobrodelna organizacija za starejše ljudi Age UK.

Kaj je možganska skorja?

Možganska skorja ali cerebralni korteks je zunanja plast možganov, ki ji pogosto rečemo tudi možganska sivina. Sivo barvo ji dajejo živcne celice na tem področju, ki niso izolirane tako kot živčne celice drugod v možganih, kjer so možgani na videz beli. Možganska skorja pokriva velike in male možgane in se deli v levo in desni poloblo. Pri zdravem človeku je debela med 1,5 do 5 mm. Ima ključno vlogo pri pomnenju, pozornosti, zaznavnem zavedanju, mišljenju, govoru in zavesti. Večina trenutno predelanih informacij se predela v možganski skorji.