To je dokazala tudi nova študija britanske Agencije za živilske standarde. Merili so, koliko akrilamida nastane, če krompir in kruh pečemo različno dolgo oziroma pri različni temperaturi. In bolj kot sta bila krompirček in kruh hrustljava, razlaga profesor Guy Poppy – več je bilo nevarnega akrilamida v hrani. Zaradi tega krompirja in kruha ne odsvetuje, temveč predlaga, da krompirček zapečete le do svetlo zlatorjave barve, "opečen kruh pa bi moral biti najsvetlejši mogoč."

Britanci so vzeli vzorce doma pripravljene hrane, in sicer so krompirček in kruh zanje pripravili v 50 različnih gospodinjstvih. Hrano so nato pregledali v laboratoriju in ugotovili, da je bilo pri svetlo opečenem kruhu akrilamida 9 mikrogramov na kilogram, pri najtemneje opečenem je bilo tega 167 mikrogramov na kilogram. V najbolj hrustljavem krompirčku je bilo akrilamida celo 490 mikrogramov na kilogram. V najsvetlejšem 80 mikrogramov. "Več akrilamida kot zaužijemo, povečujemo tveganje, da zbolimo za rakom," pravi profesor Poppy.

Zakaj nastane akrilamid?

Akrilamid nastane, če krompirček ali kruh pečemo pri temperaturi, ki je višja od 120 stopinj Celzija, in sicer gre za kemijsko reakcijo temperature in treh snovi, ki jih krompirček in kruh vsebujeta: aminokisline, sladkor in vodo. Dlje kot krompir in kruh pečemo pri taki temperaturi, več akrilamida bosta vsebovala. Če se želimo zavarovati pred rakom, moramo ti dve živili pripravljati le toliko časa, da se spečeta oziroma opečeta, nato pa bi ju morali z ognja umakniti.