Kako varno je kupovanje zdravil prek spleta? Ali lahko kupimo tudi kakšna ponarejena in celo zdravju nevarna zdravila?

Že leta 2007 so na mejah Evropske unije zasegli 4,5 milijarde škatlic ponarejenih zdravil. Zaenkrat v Sloveniji v redni distribucijski verigi nismo našli ponarejenih zdravil, ker je promet na drobno z zdravili omejen le na javne lekarne in deloma na specializirane trgovine, njihovi dobavitelji pa so znane in verificirane veledrogerije za promet z zdravili na debelo, ki poslujejo skladno z dobro skladiščno in transportno prakso. Predvsem pa omogočajo tudi sledljivost, kar pri nakupu ponarejenih zdravil prek spleta ni slučaj. Je pa mogoče enako kot v drugih državah EU tudi v Sloveniji naročiti zdravilo po internetu na katerih koli dostopnih spletnih straneh in dobiti po pošti ponaredek. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je polovica zdravil, ki so dostopna na internetu, vprašljive kakovosti.

Kupovanje zdravil prek spleta na različnih spletnih naslovih je torej lahko zelo nevarno. Ponarejena zdravila so tista, ki jih laiki ne prepoznajo na prvi pogled in ne vsebujejo deklariranih zdravilnih učinkovin, ali pa jih vsebujejo v znatno manjši oziroma večji količini in so nekakovostna. Za njihovo naročanje je značilna določena naivnost in nevednost, ki jo naročniki lahko ''drago plačajo''.

Katera zdravila lahko pri nas kupimo prek spleta? In kako dobro je spletna prodaja zdravil zakonsko urejena?

Slovenska zakonodaja zaenkrat dopušča prodajo po spletu le zdravilom brez recepta in prodajo drugega blaga, ki je predmet poslovanja lekarn, upoštevajoč samoodgovornost naročnika. Sedaj teče na pobudo Farmacevtskega foruma v evropskem parlamentu akcija za sprejem tako imenovanega »farmacevtskega paketa«, ki se nanaša tudi na ponarejena zdravila (kako jih izslediti in preprečiti distribucijo le-teh), na obvezno farmakovigilanco (obveščanje strokovne in laične javnosti o neželenih učinkih zdravil) in na objektivno informiranje (ne na oglaševanje) o zdravilih na recept pacientom.

Z zakonom o zdravilih internetna prodaja zdravil pri nas še ni urejena. Potrebno bo še marsikaj uzakoniti in nadzirati, saj so zdravila blago posebnega družbenega pomena in jih ne moremo enačiti na primer s prodajo tekstila ali svinčnikov. Natančne pogoje bo treba regulirati z zakonodajo o lekarniški dejavnosti. V primeru internetne prodaje zdravil gre namreč tudi za lekarniško dejavnost, zato mora internetna lekarna pri svojem e-poslovanju upoštevati vsa etična, strokovna in poslovna določila, ki veljajo za to dejavnost.

Katera zdravila je zagotovo varno kupovati in katerim se je bolje izogniti?

Varno kupovanje pomeni ustrezno izbrano, predpisano, transportirano in sledljivo neponarejeno zdravilo, ki ga zagotavljajo veledrogerije (te vršijo promet zdravil na debelo), ki oskrbujejo lekarne. Seveda pa je potrebno pri tem upoštevati zasebnost naročnika in varovanje njegovih osebnih podatkov ter zagotavljanje finančne varnosti pri plačilu. Slovenske lekarne, ki se oskrbujejo z zdravili pri veledrogeristih, naročajo ustrezne količine varnih zdravil, vendar se zaradi previdnosti marsikateri uporabnik interneta raje odloči zgolj za informacijo o zdravilu na spletu, po izdelek pa gre raje fizično v lekarno, ker nakupu in osebnemu kontaktu s farmacevtom in še prej z zdravnikom bolj zaupa.

Kako ravnati, če prek spleta kupimo neko zdravilo, za katero sumimo, da je ponarejeno?

Tudi če ste negotovi in ste lahko prejeli zanesljivo zdravilo po internetu, ne odlašajte z njegovo preveritvijo. Lahko se obrnete direktno na javno lekarno ali veledrogerijo, kjer bodo takoj primerjali izdelek z originalnim, ali na Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Kakšen učinek na zdravje imajo ponarejena zdravila?

Negativen. Morda kratkoročno ne, toda dolgoročno … Kljub temu da lahko ponarejeno zdravilo vsebuje ustrezne učinkovine v ustreznih količinah in je na videz popolnoma podobno originalnemu, je lahko hranjeno v neustreznih pogojih in pakirano v nehigienski embalaži. Učinek pa je lahko tudi smrten. Primeri: leta 1995 so v Nigeriji, kjer je vladala epidemija meningitisa, cepili 50.000 ljudi s ponarejenim cepivom proti meningitisu, ki ga je podarila država, ki je menila, da je cepivo varno. Zmoto so lahko ugotovili šele kasneje, ko je že umrlo 2500 ljudi. Poznan je primer sirupa proti kašlju s paracetamolom, ki je bil v izdelku zamenjan z etilen glikolom in zaradi katerega je umrlo 89 ljudi na Haitiju leta 1995 in 30 otrok leta 1998 v Indiji.

Kakšne so slovenske spletne lekarne in kako varne so?

Značilno za slovenske spletne lekarne je, da so to tradicionalne lekarne, ki za razliko največkrat obiskanih lekarn na svetovnem spletu poslujejo tudi v realnem okolju in izdajajo zdravila ter jih lahko obiskovalci spletnih strani obiščejo. Zdravila brez recepta, naročena v teh lekarnah, so neponarejena, torej varna. Za varen nakup pa je vsekakor potrebno tudi znanje, saj večina Slovencev ob vedno večji ponudbi danes ne loči več niti med zdravili in prehranskimi dopolnili, ki so živila, kaj šele med zdravili samimi. Kot povsod sta tudi na tem področju za potrošnika znanje in kontrola varnosti (izbira in kakovost izdelka, njegovega transporta, plačila, zasebnosti kupca) največje konkurenčne prednosti. Seveda pa bo te kriterije v Sloveniji zaradi zagotavljanja večje varnosti naročnika potrebno še dopolniti z ustrezno zakonodajo.

Sicer pa se Slovenci menda ne razlikujemo toliko od drugih spletnih kupcev, predvsem nas zanimajo izdelki za hujšanje, proti plešavosti, erektilni disfunkciji in zdravila, ki se uporabljajo kot doping in pripomorejo k rasti mišične mase (na primer steroidni hormoni, ki se morajo transportirati in skladiščiti na hladen način, česar razni »poslovneži« ne upoštevajo in imajo na carini veliko primerov ponarejenih in nekakovostnih zdravil). Večina teh zdravil ima pri nas režim izdaje na recept, vendar zdravil na recept v naši državi po spletu ni mogoče naročiti, ker nimamo nacionalne odločitve o tem, niti predpisanih pogojev za tovrstno izvajanje lekarniške dejavnosti.

Imate morda podatke, katera populacija je bolj nagnjena k spletnemu kupovanju zdravil?

Teh podatkov nimamo. Po logičnem sklepanju pa naj bi bila to tista generacija, ki ima večno stisko s časom in je računalniško pismena. Zanemariti pa tudi ne smemo kroničnih bolnikov in tistih, ki se težko gibljejo, pa bi na takšen način radi prišli hitreje do svojega zdravila.