Ameriška akademija za nevrologijo je izdala nove smernice za preprečevanje pogostosti in lajšanje intenzivnosti migrenskih glavobolov. “Približno 38 odstotkov ljudi, ki trpijo za migrenami, bi lahko s pomočjo preventivnega zdravljenja preprečilo te glavobole, a se preventivnih ukrepov poslužuje le majhen odstotek prizadetih,“ pravi dr. Stephen Silberstein, direktor centra za glavobole na univerzi Thomasa Jeffersona v Filadelfiji.

Migrene so oblika glavobolov, ki jih pogosto spremljajo močna slabost z bruhanjem, občutljivost na zvok in tako imenovana 'aura' oziroma vizualni simptomi. Akutno zdravljenje lahko ublaži glavobol, ko se ta enkrat začne, z dnevnimi terapijami pa bi lahko glavobole celo preprečili. “Osebe z relativno blagimi migrenami, ki so neredne in se dobro odzivajo na akutno zdravljenje, ne potrebujejo preventivne terapije,“ razlaga dr. Richard Lipton, direktor newyorškega centra za glavobole. “Če pa nekdo zaradi migrene izgubi deset dni na mesec ali celo več, bi bilo smiselno preizkusiti preventivni program.“

Preventivni ukrepi, ki veljajo za 'verjetno učinkovite', vključujejo jemanje določenih antidepresivov, protibolečinskih tablet, ki jih je mogoče dobiti brez recepta in naravnih pripravkov, na primer riboflavina. “Veliko ljudi se otepa zdravil. Zanje je zato primerno jemanje naravnih pripravkov ali prakticiranje komplementarnih terapij,“ pojasnjuje dr. Audrey Halpern iz newyorškega centra za žensko zdravje Joan H. Tisch in opozarja, da 'naravno' ne pomeni vedno tudi 'zdravo'. “Pri jemanju določenih pripravkov in zdravil lahko pride do različnih interakcij, zato je izjemno pomembno, da se vsak pacient pred začetkom jemanja česar koli najprej pogovori z zdravnikom ali farmacevtom.“

Kako še lahko preprečite migrene?

Migrenam se lahko poskusite izogniti tudi tako, da se izogibate sprožilcem – tistim, ki se jim lahko. Med najpogostejše sprožilce migrenskih glavobolov sodijo:

- hrana: alkoholne pijače, še posebej pivo in rdeče vino, starani siri, čokolada, aspartam, prekomerno uživanje kofeina, monosodijev glutamat, ki ga vsebuje predvsem azijska prehrana, slana in predelana hrana, tudi preskakovanje obrokov ali lakota;

- stres;

- senzorični stimulansi: močna svetloba v zaprtem prostoru, močna sončna svetloba, glasni zvoki, nenavadni vonji, vključno z različnimi dišavami za ozračje in parfumi, zakajenost prostora;

- spremembe spalnega vzorca: pomanjkanje spanja ali preveč spanja:

- fizični dejavniki: intenziven fizični napor, tudi med seksom;

- okoljske spremembe: vremenske spremembe in spremembe zračnega tlaka;

- zdravila: še posebej kontracepcijske tabletke, zdravila za nadomestno hormonsko terapijo in vazodilatatorji, kot je na primer nitroglicerin;

- hormonske spremembe pri ženskah: upad estrogena običajno povzroči migrenske glavobole tik pred ali med menstruacijami, migrene pa se lahko pojavijo tudi med nosečnostjo ali v menopavzi.

Preventivni ukrepi, kot na primer jemanje antidepresivov, beta zaviralcev in zdravil proti napadom, so primerni predvsem za osebe, ki migrenske napade doživljajo večkrat mesečno in jim protibolečinske tablete ne pomagajo. Zdravila za preventivo seveda predpiše zdravnik, z njim pa se pogovorite o kakršnih koli ukrepih razmišljate. Največ pa lahko sami storite tako, da se izogibate sprožilcem glavobolov, se veliko gibate na prostem zraku in se, kolikor je le mogoče, izogibate stresu.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na