Kako zdraviti glivično okužbo nohtov?

Če gre za glivično okužbo nohta, obstajata dva pristopa. En pristop je, da dajemo tablete, ki jih pacient zaužije preko ust, in sicer daljše obdobje. Za glivične okužbe je potrebno tromesečno zdravljenje, žal imajo mnoga ta zdravila tudi potencialne stranske učinke.

Zakaj je na nohtu okužba tako trdovratna?

Glivice se običajno najprej naselijo na tistih delih kože, kjer je toplo - največkrat med prsti, kasneje pa se lahko prenesejo tudi na nohte. Težava, ki se pojavi pri okužbi nohtov pa je, da so tam precej dobro zaščitene. Glivice gredo globoko v noht in razne kreme, razni svinčniki jih ne morejo in jih ne bodo odpravili. Ko so glivice enkrat močno v nohtu, se jih na ta način ne da pozdraviti. Tukaj so potem izvor okužbe naprej. Človek, ki ima glivično okužbo nohta, bo lahko prenesel glivice drugod po koži, na družinske člane ali pa na druge ljudi. Tako kot jih je on dobil, tako jih tudi sam trosi naprej.

Kako nalezljive pa so? Koliko je verjetnosti, da jih bomo prejeli od družinskega člana, če se z njimi spopada?

Na srečo glivice niso tako zelo nalezljive. Jaz tako figurativno rečem, da če bi bila ena lužica, kjer bi bile notri glivice, in bi šlo 100 ljudi bosih čez lužo, bi se jih okoli 40 do 50 okužilo z njimi, preostali pa ne. Torej neka dojemljivost kože za glivice mora biti. Bolj smo okužbi izpostavljeni, če je koža razmočena, če je bolj mehka, če so nohti že kaj poškodovani zaradi kakšnih drugih sprememb - na primer zaradi poškodbe ... V teh primerih se bodo glivice na njih hitreje naselile.

Velik problem glivičnih okužb, ki jih danes videvamo pa je, da se diagnoze okužbe nohta z glivicami na oko ne da postaviti. Samo pogledati noht in reči: 'Aha, to je pa glivična okužba'. To ni mogoče. Še dermatologi, ki se stalno s tem ukvarjamo, ne moremo brez posebnega pripomočka dermatoskopa, natanko vedeti za kaj gre. Šele preko dermatoskopa, ki ima mikroskopski pogled imenovan onihoskopija, lahko vidimo spremembe, ki so bolj značile za glivice. Pa še to ni vedno sto odstotno. Zato je ključnega pomena, da ob spremembah na nohtu pacient obišče dermatologa, ki najprej postavi diagnozo, nato pa izberemo primerno zdravljenje.

Kaj pa bi še lahko bil vzrok za podobne spremembe nohta, ki se pojavijo ob glivični okužbi nohta? S čim jih lahko zamenjamo?

50-odstotkov tako imenovanih 'grdih' nohtov je v resnici posledica poškodb. To niso poškodbe, ko nam na prst pade nakovalo, ampak manjše poškodbe, na primer zaradi preozkih čevljev, premajhnih čevljev, ob pohodu, ko se noht zabija v čevelj, če se ukvarjamo s športom in podobno. Manjše poškodbe nohta so lahko tudi posledica nepravilnega ali preveč agresivnega pedikiranja ali manikiranja, kjer si sami naredimo poškodbe nohtov in pride do spremembe nohtne plošče in je videti kot bi bila glivična okužba. To so daleč najpogostejše težave.

Potem pa imamo številna dermatološka obolenja, ki lahko pripeljejo do praktično popolnoma enakih sprememb. Pacient, ki ima luskavico, ima lahko takšne nohte. Včasih se lahko luskavica celo kaže samo na nohtu in nikje drugje. Pa nekatera druga kožna obolenja, kot so kronični dermatitisi, ki lahko kažejo zelo podobno, potem pa so redkejše možnosti: nekatera zdravila, ultravijolični žarki, ki povzročijo oniholizo (odstopanje nohta), kemične substance - pogost stik z vodo, detergenti, milom, določenimi čistili, topili. Največkrat pacienti pridejo ravno zaradi teh težav in mislijo, da gre za glivično okužbo nohtov, pa se potem izkaže, da temu ni tako. Tudi nekatere motnje cirkulacije lahko vplivajo na rast nohta, tudi nekatere sistemske bolezni.

Tako je moj nasvet preprost! Če imamo noht spremenjen in posumimo, da gre za glivično okužbo, je postopek naslednji. Treba je obiskati dermatologa, da se ugotovi ali gre res za glivice ali ne. Treba je narediti pregled in preiskavo. In če gre za glivice, potem jih znamo praktično 100 odstotno ozdraviti. Če pa ne gre za glivice, pa iščemo druge vzroke in zdravimo na ustrezen drugačen način.

Kako pogosto se okužba ponovi?

Žal se glivce rade ponovijo. Do ponovitve pa pride zaradi dveh stvari: Eno je relaps - to pomeni, da se bolezen, ki ni bila do konca pozdravljena ponovi. Celo po zdravljenju s tabletami so študije pokazale, da se kar 15 odstotkov glivic ponovi. Tudi po laserski terapiji, ki jo delamo daljši čas, je 10 do 15 odstotkov možnosti ponovitve. Druga možnost pa je ponovna infekcija, kar pomeni, da pacient ponovno dobi glivice. Največkrat se to dogaja med člani družine, ki si kot ping pong žogico podajajo okužbo ali pa če si posamezniki ne razkužijo obuval. Glivice lahko v obuvalih dlje časa preživijo, ker je tam bolj vlažno okolje in potem ko pacient znova obuje obuvalo, se lahko okužba ponovi. Po vseh zdravljenjih je kar visok odstotek relapsa, torej od 10 do 15 odstotkov, zato paciente nato naročamo tudi na redne kontrole, da spremljamo njihovo stanje.

Je možno, da se glivice sčasoma odpravijo same po sebi?

Glivce same ne bodo izginile. Če se glivice pojavijo na naši koži, jim je preveč lepo, da bi šle stran. Ko pride na kožo, ne bo izginila sama od sebe, če je ne zdravimo.

Kako se lahko glivični okužbi izognemo?

Preventiva je zelo pomembna. Tako je dobro, da smo na področjih, kjer je tveganje za glivično okužbo večje, bolj previdni. Z njimi se največkrat okužimo, ko smo v javnih prostorih, kot so na primer toplice, bazeni, kopališča, telovadnice in tako naprej. Če smo na primer na kopališču, potem si po kopanju noge dobro umijte z milom - glivice so namreč kar občutljive na milo. To bo malo pomagalo. Bolj previdni moramo biti tudi, če imamo poškodovane ali spremenjene nohte, saj smo bolj izpostavljeni glivični okužbi. Tako lahko pazimo, da nežno manikiramo ali pedikiramo nohte. Odsvetujem tudi čiščenje pod nohtom, ker s tem dvigujemo nohtno ploščo iz nohtne posteljice in omogočamo lažji vdor glivične okužbe na tistem mestu.

Kaj pa laki za nohte? Jih lahko uporabljamo?

Sam lak načeloma ni problematičen. Bolj je problematično pogosto lakiranje, zaradi česar pogosteje uporabljamo odstranjevalce laka za nohte. Ti namreč raztopijo lak, poleg tega pa tudi povezavo med celicami, ki tvorijo nohtno ploščo in zaradi tega je noht malo bolj porozen, občutljiv na vodo. Ko pride v stik z vodo, poči. Ko je noht počen, pa je dostikrat kot pokvarjena zadrga in se bo kar odpiral in odpiral. Pogosto menjavanje laka je tako lahko škodljivo. Če si nanesemo lak, ki do neke mere celo zaščiti noht, ga skušajte imeti čim dlje časa na nohtih.