Sadne sokove lahko uživamo le občasno. Kot nekakšen posladek ali razvajanje, pravi dr. Sally Norton. Seveda so lahko del zdrave in uravnotežene prehrane, ker vsebujejo vitamine in minerale. A le če z njimi ne pretiravamo. Niso namreč tako zdrava alternativa sladkanim gaziranim pijačam, kot bi si marsikdo mislil. Poglejmo, zakaj.

Nova študija, objavljena v Britanskem medicinskem zborniku (British Medical Journal), je pokazala, da približno 40 odstotkov sokov in smoothiejev vsebuje toliko sladkorja, kot ga lahko otrok zaužije v celem dnevu. To je približno 19 gramov ali pet čajnih žličk. Sladkor v teh sokovih je naraven, a to ne pomeni, da ni škodljiv, če z njegovim uživanjem pretiravamo. 

Imenuje se fruktoza, in sicer ne povzroči tako nenadnega dviga krvnega sladkorja, ki sčasoma vodi v razvoj nevarnega diabetesa. To naredi navaden sladkor. Poveča pa nalaganje maščob okrog jeter in tako otežuje njihovo delovanje. Tega celo sadje ne dela. Če pojemo celo jabolko, fruktoza ni tako nevarna, ker zraven zaužijemo še vlaknine. Te upočasnijo absorpcijo fruktoze in tako ščitijo pred njenimi škodljivimi učinki. V soku pa teh vlaknin ni več, fruktoza se absorbira in - če sokove uživamo prepogosto - škodi.

Proizvajalci nemalokrat celo poudarijo, koliko sadja so stisnili v sok, kar pomeni, da resda z njim zaužijete več vitaminov in mineralov, a tudi več fruktoze. Sporočilo zdravnice je torej: uživajte celo sadje in si kdaj privoščite tudi sok. A le občasno. Če otroci ne morejo brez njega, pa ga razredčite z vodo. Kot pijača sta voda ali nesladkan čaj še vedno nesporna zmagovalca.