Srčno-žilnih obolenj ne bi smeli jemati zlahka. Zaradi njih pri nas umre več ljudi kot zaradi raka, ki se ga običajno mnogo bolj bojimo. “Prognoza je slabša kot za večino rakov, pa tudi trpljenje je kar hudo,“ pravi internist prim. Matija Cevc, dr. med., ki je predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Hkrati dodaja, da srčno popuščanje povzroča predvsem nepravilen način življenja, med drugim tudi nezdravo prehranjevanje. “Škodujejo predvsem visokokalorična živila. Po eni strani so to živila, v katerih je veliko maščob, zlasti živalskega izvora. Po drugi strani so to živila, v katerih je veliko dodanega sladkorja, med drugim tudi fruktoze,“ pojasnjuje zdravnik.

Namesto po mastnih kosih mesa bi morali torej poseči po tistih pustih, posebno po perutnini in ribah, polnomastne mlečne izdelke je koristno zamenjati z manj mastnimi. Poleg tega je pomembno, da enostavne ogljikove hidrate iz bele moke in sladkorja nadomestite s kompleksnimi polnozrnatimi. “Načeloma naj bi bilo v prehrani od 50 do 60 odstotkov energetskega vnosa iz ogljikovih hidratov, vendar takih, ki imajo ustrezen glikemični indeks, kar pomeni, da se v kri ne absorbirajo tako hitro in zato ne dvignejo krvnega sladkorja in ne povzročijo vsega ostalega, kar iz tega izhaja.“

Se lahko kdaj pregrešimo?

Živimo v okolju, ki nas ves čas obdaja z različnimi dobrotami, zato se marsikdaj želimo pregrešiti. Matija Cevc opozarja, da je treba imeti mero. “To je tako kot s financami – zmeraj je treba gledati na dolgi rok. Zaradi vsakega prekrška ne bo konca sveta, če ti prekrški ne bodo preveč pogosti.“ Poleg tega bodo imeli na srce veliko manjši vpliv, če bo prehrana sicer zdrava in uravnotežena, torej bo vsebovala vsa za telo potrebna živila. Če si privoščimo hrano, ki je visokokalorična, moramo biti bolj pozorni na količine, ki jo zaužijemo. Srce namreč slabijo tudi preveliki obroki. “Gre za to, da se prevelika porcija, ko jo zaužijemo, absorbira v telo in se prelevi v energijo, ki se kopiči v maščobnem tkivu. Zlasti nevarno je tisto maščobno tkivo, ki povzroča trebušno debelost. Trebušne maščobe gredo direktno v jetra, kjer sprožijo nastajanje novih delcev, ki po telesu prenašajo holesterol, in to je tisto, kar potem povzroči njihovo kopičenje v žilah.“ To pa vodi v bolezni srca, lahko celo v smrt. Ali uživamo preveč hrane, nam hitro pokaže tehtnica. Nekateri ljudje potrebujejo več hrane kot drugi, toda kadar se zredimo, smo zagotovo jedli preveč obilno, pove zdravnik. “Dejansko imajo nekateri boljši izkoristek hrane kot drugi. Tisti, ki imajo boljši izkoristek morajo jesti manj. Ampak ko začnemo pridobivati telesno težo, to pomeni, da smo pojedli preveč.“ Si pa lahko malo več hrane privoščimo, če redno telovadimo. “Najmanj pol ure hoje oziroma gibanja dnevno je tisti minimum,“ pravi in obenem odsvetuje pretiravanje, kakršno je po njegovem na primer maraton.

Škodijo nezdrave diete

Ljudje s prekomerno telesno težo imajo veliko večje tveganje za nastanek bolezni srca. Vendar predsednik Društva za zdravje srca in ožilja opozarja, da je lahko hujšanje, če se ga ne lotimo pravilno, ravno tako škodljivo. “Problem shujševalnih kur je, da so periodične, in to pomeni obremenitev za telo. Telo se ves čas prilagaja tistemu, kar dobi. Ko stradate, se spremeni prehajanje hranil v telo, ko preidete na svojo običajno prehrano, se torej ta bistveno bolj absorbira in je bistveno bolj izkoriščena. Zato se običajno telesna teža poveča z obrestmi,“ pojasnjuje. Pri zdravem hujšanju ne priporoča, da v pol leta izgubimo več kot dva in pol kilograma. “Mi priporočamo zmerno hujšanje v nekem daljšem časovnem obdobju, ker to pomeni, da je nekdo spremenil življenjske navade.“ Teh namreč ni enostavno spremeniti čez noč. Zdrave navade je treba prevzemati postopoma, da se nanje tako navadimo, da za nas ne predstavljajo trpljenja. “Prehrana mora biti še vedno takšna, da jo boste jedli z veseljem.“ Sicer se bo zagotovo zgodilo, da boste na neki točki odnehali. Nezdravo je vsako pretiravanje. Vsak dan bi bilo treba pojesti toliko, kolikor telo potrebuje. “Ampak tukaj obstaja drug problem,“ pojasnjuje internist. “Zlasti tisti, ki so že pretežki, so izgubili občutek za sitost.“ Ne občutijo več svojega telesa, ki samo pove, kdaj hrano potrebuje in koliko bi je morali zaužiti. “Vse po pameti je enostavno pravilo – problem je, ko pamet zataji,“ še pove. Ljudje se vse prevečkrat od jedilne mize ne odpravijo niti, ko jim je že slabo. Zdravnik namesto tega svetuje, da pribor odložimo, še preden občutimo sitost. Naši možgani namreč ta signal pošljejo z rahlo zamudo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na