Če želite od vadbe odnesti kar največ, jo morate prilagoditi vašemu življenjskemu slogu. Ta namreč določa tako vaše potrebe kakor tudi vaše fizične zmogljivosti. Preverite, katera oblika vadbe je najprimernejša za posamezne starostne in kondicijske skupine.

Lenobe

Za tiste, ki ji jim edino obliko rekreacije predstavljajo 'sprehodi' od kavča do stranišča in premikanje palca med prestavljanjem televizijskih programov, strokovnjaki priporočajo hojo in dvigovanje uteži. To pa predvsem zato, ker s fizično aktivnostjo najverjetneje že dlje časa niso imeli stika ali pa se niso sploh nikoli ukvarjali s športom in sedaj obračajo nov list v svojem življenju. "Ti ljudje se ne bi smeli takoj pognati v naporno vadbo, začeti teči in kolesariti do onemoglosti, saj njihovo telo ni sposobno prenašati večjih naporov,“ svetuje profesor Jason West iz kliničnega oddelka za športno medicino na univerzi v Tulsi. “Ljudje, ki dolgo niso bili aktivni, so med naporno vadbo namreč izpostavljeni večjemu tveganju za vnetje mišic in tetiv ter druge poškodbe, zato naj z vadbo začnejo postopoma.“ Začnejo naj torej s počasno hojo, ki naj jo kombinirajo z dvigovanjem uteži, nato pa naj intenzivnost vadbe večajo. Tako tudi ne bodo izgubili volje do gibanja, temveč bodo nad rezultati navdušeni in zato še bolj zagreti za vadbo.

Polno zaposleni starši, ki imajo občutek, da nimajo časa za vadbo naj se gibajo tako, da opravljajo domača opravila in se igrajo z otroki. Hoja po stopnicah, sesanje, dvigovanje otrok, igranje nogometa in drugih iger z otroki so dobra oblika vadbe, med katero so bodo razmigali in poskrbeli za svoje zdravje in zdravje svojih otrok. Na ta način je mogoče poskrbeti namreč za zdravje srca in ožilja ter dobro telesno kondicijo. Za tiste, ki vseeno utegnejo skočiti do fitnesa, strokovnjaki svetujejo vaje z utežmi, s katerimi bodo okrepili vse mišične skupine, še bolj pa priporočajo vadbo takoj zjutraj, še preden se otroci zbudijo in se začne običajen delovni dan.

Nosečnice

Bodoče mamice se med nosečnostjo spopadajo s telesnimi spremembami, kar lahko pomembno vpliva na vadbeni režim. Paziti morajo, da se ne naprezajo in poškodujejo, saj je njihovo težišče zaradi novega trebuščka nekoliko spremenjeno, njihovi sklepi postanejo bolj elastični in nagnjeni k poškodbam, poleg tega pa je zaradi teže bolj obremenjena tudi njihova hrbtenica. Če bodoča mamica ne pazi na to, da ima glavo nameščeno višje od srca pa se ji lahko poviša tudi krvni pritisk. Prav zato naj nosečnice ne bi med nosečnostjo vadile intenzivneje kot so prej, ampak bi se morale posluževati manj intenzivne vadbe kot so joga za nosečnice, hoja in plavanje. Joga je še posebej koristna, saj se bodo z njo naučile pravilno dihati in paziti na srčni utrip, hkrati pa bodo postale tudi bolj gibčne. V drugem in tretjem tromesečju naj nosečnice izbirajo vaje za krepitev mišic v spodnjem delu hrbtenice in trebuha, veliko naj hodijo in manj tečejo.

Bivši športniki

Gre za ljudi, ki so bili nekoč dobri športniki, a jih je pisarniško delo prisililo v sedenje. Ti običajno med vikendi intenzivno vadijo, med tednom pa dneve bolj ali manj presedijo. Ker njihovo gibanje ni konstantno in enako intenzivno, so bolj izpostavljeni poškodbam sklepov in mišic, zato strokovnjaki svetujejo zmerno vadbo preko celega tedna, ne le ob vikendih. Delajo naj na gibčnosti, izvajajo kardiovaskularne vaje in vaje za vzdržljivost. Če želijo priti v vrhunsko formo, pa naj z vadbo začnejo postopoma in jo nato stopnjujejo do večje intenzivnosti. Še vedno pa velja, da morajo vaditi večkrat na teden, ne le ob vikendih.

Ljubitelji športa

Ti ljudje komaj čakajo, da bo zunaj posijalo sonce, da se lahko odpravijo na sprehod, v hribe ali pa si privoščijo sproščujoč tek. Ne gibajo zato, ker bi morali, temveč zato, ker v tem uživajo. Običajno so dobrega kardiovaskularnega zdravja, nimajo pa močno razvite mišične mase in niso prav posebej gibčni. Zato naj izvajajo vaje za moč in vaje z utežmi, predvsem pa naj krepijo mišice v hrbtu in trebušne mišice, sicer bodo po 40. letu najverjetneje trpeli zaradi bolečin v mišicah in sklepih. Ljubitelji teka, ki želijo priti v boljšo formo naj izvajajo visoko intenzivni intervalni trening, ki sestoji iz izmenjavanja 30 sekund sprinta in od 30 do 90 sekund počitka. Enako velja za ljubitelje kolesarjenja in drugih aerobnih vadb, saj bodo tako okrepili svoje aerobne sposobnosti.

Starejši z artritisom

Za artritisom trpi vsaka peta starejša oseba, zanje pa je vadba zaradi hudih bolečin pogosto nemogoča. Starejša osebe, ki trpijo za artritisom in na splošno za bolečinami v sklepih, naj si zato privoščijo aerobno vadbo v ogrevanem bazenu. Voda namreč omili intenzivnost giba, toplota pa bo ohranjala mišice ogrete in sklepe neobremenjene ter tako zmanjšala tveganje za poškodbe. Če vam vodna aerobika ne ustreza, veliko pomaga tudi že hoja v bazenu, saj med njo na sklepe ne bo pritiskala celotne telesna teža. Tako se boste redno razgibavali in okrepili svoje mišice ter pridobili znova gibanje v sklepih. Vsi, ki trpijo za artritisom, naj izvajajo tudi nizko intenzivne in nenaporne vaje, ki ne zahtevajo veliko ravnotežja in ne obremenjujejo sklepov.