Angino pektoris povzročijo zožene koronarne arterije, ki otežujejo pretok krvi do srčne mišice in povečujejo tveganje za srčno kap. 10 minut hoje na dan bo koristilo vašemu srcu in zmanjšalo stres in napetost, ki povzročata napade angine pektoris, joga in tai chi pa imata na telo sproščujoč učinek.

2. Osteoporoza: tek, tenis, ples

Osteoporoza povzroča, da se gobasto tkivo v kosteh širi in dela kosti bolj krhke. Kosti je zato treba obremenjevati, da postanejo trdnejše. Napornejša vadba, kot na primer tek, bo pomagala povečati mineralno gostoto vaših kosti. Neka študija je poleg tega pokazala, da tek bolje učinkuje na hrbtenico kot kolesarjenje in plavanje. Če ne marate teka, igrajte tenis ali plešite.

3. Glavoboli in migrene: kolesarjenje, joga, pilates

Telesna vadba povečuje proizvodnjo endorfinov, katerih nivo je pri osebah z glavobolih običajno nižji zaradi uživanja protibolečinskih tablet. Redno kolesarjenje naj bi pomagalo zmanjšati pogostost glavobolov, joga in pilates pa sta odlična za lajšanje napetosti v vratnih mišicah, ki tudi povzroča glavobole.

4. Multipla skleroza: vaje za krepitev, tai chi

Multipla skleroza je nevrološka motnja, ki vpliva na osrednji živčni sistem. Simptomi so zelo različni, od odrevenelosti udov do paraliziranosti. Dvigovanje lažjih uteži bo okrepilo mišice in kosti, tai chi pa bo izboljšal vašo mobilnost, ravnotežje in vzdržljivost.

5. Nespečnost: plavanje, meditacija, tek

Telesna aktivnost izboljšuje spanec, saj povzroči najprej dvig telesne temperature in nekaj ur kasneje padec, zaradi česar je veliko lažje zaspati. Aktivnosti, pri katerih uporabljate nožne mišice, kot na primer pri teku in plavanju, so še posebej priporočljive. Če vam ne to ne pomaga, poskusite s tehnikami sproščanja in meditacijo, ki bodo zmanjšale mentalno aktivnost in povzročile zaspanost.

6. Depresija: vrtnarjenje, ples

Raziskave so pokazale, da redna vadba povečuje količino endorfinov v telesu, sprošča mišično napetost, pomaga zaspati in zmanjšuje nivo hormona stresa, kortizola. 10 minut vadbe na dan bo že izboljšalo vaše počutje. Ples je poleg tega zabaven, v družbi pa boste pozabili na težave, vrtnarjenje pa naj bi prav tako izboljšalo duševno zdravje in zmanjšalo občutek utesnjenosti in depresije.

7. Artritis: vodna vadba, raztegovanje

Bolečina, zbadanje v sklepih in otekanje sklepov so najpogostejši simptomi artritisa. Poskusite z vodno vadbo, saj topla voda in plavanje lajšata bolečine, v vodi pa se boste poleg tega lažje razgibali. Nežno raztegujte in upogibajte sklepe in tako ohranite mobilnost vašega telesa.

Sladkorna bolezen tipa 2 je običajno posledica sedečega načina življenja in nezdravih prehranjevalnih navad. Telovadite vsaj tri ure na teden, in sicer tako da kombinirate vaje za moč z aerobno vadbo, kot je na primer kickboxing, ki zmanjša tveganje za kar 58 odstotkov. Kot so pokazale raziskave, ki so jih opravljali v Tajvanu, pa naj bi preventivno deloval tudi tai chi.

9. Kap: hitra hoja, tenis

Do kapi pride, če krvni strdek ovira pretok krvi v veni ali arteriji in tako onemogoči dostop krvi do možganov. Aktivni ljudje naj bi bili izpostavljeni približno za 20 odstotkov manjšemu tveganju za kap kot neaktivni ljudje. Zadostovalo bo že 30 minut hoje petkrat na teden.

10. Povišan holesterol: skakanje, hitra hoja

Holesterol je maščoba, ki jo proizvajajo jetra in je bistvenega pomena za normalno delovanje telesa. Visoko intenzivne aerobne vaje, kot na primer preskakovanje, povišujejo HDL (dobri holesterol) in zmanjšujejo LDL (slab holesterol). Za najboljši učinek je treba intenzivno vaditi vsaj 60 minut na dan petkrat tedensko.

11. Krčne žile: plavanje, joga

Po arterijah se prenaša kri od srca do organov in tkiva, medtem ko se po venah kri vrača v srce. Če zaklopke ne delujejo pravilno, lahko kri začne odtekati nazaj, se zbirati v venah in povzroča njihovo povečanje. Med vadbo delovanje nožnih mišic stiska kri iz ven naravnost v srce. Za mišice manj naporne vadbe, kot sta na primer plavanje in joga, delujejo bolj terapevtsko kot aerobne, ki povečajo krvni pritisk v nogah in oslabijo vene.

12. Išias: raztegovanje, joga

Ishiatični živec teče po spodnjem delu hrbta do meč in v stopalo. Vnetje tega živca občutimo kot hudo bolečino v spodnjem delu hrbta, prepoznamo pa ga tudi po zbadanju v predelu zadnjice ali občutku odrevenelosti in ščemenju v predelu, kjer poteka živec. Če ne boste začeli krepiti hrbtnih mišic s pomočjo raztegovanja in joge, se bo bolečina le še stopnjevala. Poleg joge pomagajo tudi hoja in manj naporne oblike vadbe.