Laneno olje

Kot že ime pove, se laneno olje pridobiva iz lanenih semen in je dokaj blagega okusa. Hraniti ga je treba na nizkih temperaturah in v zatemnjenih prostorih, najbolje kar v hladilniku ali kakšni bolj hladni kletni shrambi in ga po uporabi skrbno zapirati, kajti ob dolgotrajnejšem stiku z zrakom oksidira ter postane grenko oziroma žarko. Je bogat vir omega-3 maščobnih kislin – vsebuje jih približno 60 odstotkov, poleg tega je tudi vir omega-6 maščobnih kislin, le da je njihov delež v lanenem olju nekoliko manjši, nekje med 15 in 20 odstotki. Kot vir dobrih maščobnih kislin, ki jih naš organizem ne uspe pridelati sam, je tako laneno olje koristen dodatek k prehrani. Uporabljamo ga lahko kot polivko za solate oziroma svežo zelenjavo in tudi kot dodatek kuhanim (predvsem zelenjavnim) jedem. Ni pa ga priporočljivo uporabljati za peko pri visokih temperaturah, kajti kemična sestava olja, ki je sicer pridobljeno iz lanenih semen pri nizkih temperaturah, se spremeni, s tem pa tudi vse njegove pozitivne sestavine, ki lahko na neki točki postanejo celo zdravju škodljive.

Sezamovo olje

Sezamovo olje je bogat vir esencialnih maščobnih kislin in aminoklislin, zlasti metionina in triptofana, ki sta pomembna za dobro delovanje ledvic in jeter. Vsebuje tudi vitamina A in B ter železo, fosfor, kalcij, kalij. Za razliko od nerafiniranega lanenega olja se lahko nerafinirano sezamovo olje uporablja tudi za pečenje, praženje, celo za cvrtje, kajti zdrži toplotno obdelavo nekje do 190 stopinj Celzija. Je tudi odličen dodatek solatam in zelenjavnim jedem. Rafinirano sezamovo olje pa se uporablja celo v kozmetične namene, saj uničuje glivice, bakterije, viruse in vnetja. Ker je bogat vir antioksidantov, nase veže nevarne snovi tako v telesu kot tudi na koži in jo s tem čisti ter nenazadnje nekoliko upočasnjuje tudi procese staranje. Izvlečke sezama oziroma sledove sezamovega olja vsebujejo tudi mnoge kreme in balzami, mnogi pa sezamovo olje uporabljajo tudi za masažo.

Arašidovo olje

Arašidovo olje še ni tako zelo širše poznano in uporabljano, spada pa med tista olja, ki prenašajo zelo visoke temperature in je zato primerno tudi za cvrtje, ne le za kuhanje, peko, dušenje. Vsebuje med 20 in 30 odstotki mononenasičenih maščobnih kislin in od 55 do 75 odstotkov polinenasičenih maščobnih kislin ter vitamin E. Je polnega in dokaj močnega okusa, še posebej primerno je za pripravo azijskih jedi in tudi solatam bo dal neko drugačno, nenavadno aromo.

Kokosovo olje

Kokosovo olje, ki ga nekateri poznajo tudi pod imenom kokosovo maslo, vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin – približno 90 odstotkov. Vendar pa ne vsebuje transmaščob, ki so zdravju škodljive, prav tako se ravno zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob pri visokih temperaturah njegova sestava ne spremeni, zato ga lahko uporabljamo za pripravo hrane na visokih temperaturah, torej tudi za cvrtje. Nekateri ga uporabljajo tudi kot dodatek pri pripravi peciv ali domačih sadnih napitkov, sicer pa je kokosovo maslo priljubljeno v kozmetični industriji, saj izboljšuje videz in teksturo las, nohtov ter kože.

Sončnično olje

Je blagega, nevtralnega okusa in zato ga marsikatera gospodinja še vedno ni zamenjala za katero od drugih olj, ki se nam ponujajo na prodajnih policah. Poleg tega, da ne moti arome jedi, za pripravo katerih se uporablja, je njegova prednost tudi v tem, da je primerno tako za kuhanje in peko kot tudi za dušenje ter celo cvrtje, nekateri pa ga uporabljajo tudi za pripravo solat. Vsebuje nenasičene maščobne kisline, A-, E- in D-vitamin ter kalij, magnezij, fosfor, lecitin. Uporablja se tudi v kozmetični industriji in za masaže, saj vlaži in mehča kožo.

Bučno olje

Bučno olje je značilne temno zelene oziroma rjavkaste barve in velja za kulinarično posebnost Prekmurja, Štajerske in nekaterih predelov Avstrije. Največkrat ga uporabljamo za solate ali pa z njim prelijemo sveže narezano zelenjavo. Tisti, ki so privrženci nekoliko bolj nenavadnih jedi, so verjetno že poskusili ali pa vsaj slišali za namaz iz bučnega olja, sladoled z bučnim prelivom ali pa za kakšno pecivo, v katerega so dodali kanček bučnega olja in ga pekli na nižjih temperaturah. Kajti bučno olje ni primerno za pripravo jedi na visokih temperaturah, zato ga za kuho in peko ne uporabljamo. Segrevanje na visokih temperaturah namreč povzroči spreminjanje dobrih omega-3 in omega-6 maščobnih kislin v slabe, celo zdravju nevarne transmaščobne kisline. In ravno zaradi visoke vsebnosti omega-3 in omega-6 maščob je bučno olje – tako kot laneno – zdravo za srce in ožilje. V telesu znižuje raven slabega holesterola, hkrati pa naj bi bučno olje pomagalo krepiti tudi imunski in prebavni sistem ter doprineslo tudi k zdravim kostem, sklepom, mišicam.

Olivno olje

Pozitivne učinke olivnega olja na naš organizem so že pred več tisočletji odkrile Minojske kulture in danes je olivno olje eno najbolj priljubljenih olj. Je namreč eno redkih olj, ki ga lahko brez strahu, da bi se dobre maščobe spremenile v slabe, uporabljamo tudi za kuhanje, peko, celo cvrtje. Celo kot dodatek v testo za piškote, muffine in druga peciva ga dodajajo gospodinje, da o rabi za solate in tudi kuhano zelenjavo sploh ne govorimo. Olivno olje, ki ga glede na kemijske značilnosti, okus in obdelavo delimo v več kategorij, ima na naš organizem številne pozitivne vplive. Študije dokazujejo, da blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem, varuje pred artritisom in celo nekaterimi vrstami raka (na primer rakom dojke). Vsebuje približno 80 odstotkov mononenasičenih maščobnih kislin, antioksidante polifenole in vitamine A, E, D, in K. Sicer pa moramo tudi olivnem olju paziti, kako ga shranjujemo, kajti če narobe ravnamo z njim, se pokvari in postane žarko. Tudi olivno olje je najbolje shranjevati v hladnem in temnem prostoru. Poleg tega, da je nepogrešljiv del mediteranske prehrane in da je primeren tudi za prehrano diabetikov, pa se olivno olje uporablja tudi v lepotne namene, za nego kože, nohtov, las.