Tako ženska kot moški sta najbolj plodna pri svojih 24 letih. Z leti pa plodnost začne upadati. Sposobnost zanositve se tako pri ženski začne drastično zmanjševati po njenem 35. letu starosti vse do menopavze, ko ne more več zanositi. Idealno obdobje za rojevanje je od 22. do 38. leta, ko je telo mlado, vitalno in hormonsko uravnovešeno. Takrat je porod lažji, okrevanje hitrejše. V tem času je tudi manjša možnost spontanega splava in verjetnosti, da se bo otrok rodil z zdravstvenimi težavami in kromosomskimi napakami. Ženska se namreč že rodi z jajčnimi celicami v jajčniku, kar pomeni, da novih jajčnih celic skozi življenje ne pridobiva. Teh je ob rojstvu več kot milijon, z leti pa njihovo število začne upadati, do pubertete jih ostane še približno 300.000, od katerih jih za proces ovulacije dozori le 300. Poleg tega se jajčne celice starajo, kar še pospešijo škodljivi vplivi iz okolja, kot je kajenje, nezdrava prehrana in podobno. Po 35. letu starosti se začne še ateroskleskleroza žilja v jajčniku, kar pomeni, da je pretok krvi skozi jajčnik šibkejši in začnejo se degerenativni procesi. Jajčniki postajajo vse manj odzivni na hormone, ki so odgovorni za ovulacijo jajčec. Z leti se poveča tudi možnost različnih ginekoloških težav, kot je endometrioza, rak maternice, adenomioza (vraščanje žlez maternične sluznice v mišično steno maternice in nabiranje krvi znotraj teh žlez) in podobno. Tudi spolno prenosljive bolezni ali vnetne bolezni lahko povzročijo brazgotinjenje in s tem preprečijo nosečnost.

Tudi moški niso 'odporni' na staranje

Če je še pred kratkim veljalo prepričanje, da leta ne vplivajo na moške spolne celice, saj se za razliko od ženske pri njih sproti obnavljajo, pa raziskave kažejo, da tudi moški niso 'odporni' na proces staranja. Danes tako že velja, da starejši kot je moški, več okvarjene DNK je v njegovi spermi, zaradi česar tudi moški po 40. letu izgubljajo plodnost, poveča pa se možnost za spontani splav in prirojene okvare otrok. Raziskave so pokazale, da se je pri parih, v katerih je bil moški starejši od 40 let (in to ne glede na starost ženske), vsaka tretja nosečnost končala s splavom in da je bilo le 10 odstotkov oploditev z medicinsko pomočjo uspešnih. Poleg tega pa na kakovost sperme vplivajo različne nezdrave življenjske navade, kot so pitje alkohola, kajenje, zdravila …

Tako lahko kar tretjino primerov shizofrenije pripišemo naraščanju starosti obeh staršev, so pokazale raziskave. Poleg tega, če je oče starejši od 40 let, ima otrok kar šestkrat več možnosti za avtizem, če sta oba starša starejša od 35 let, je večja možnost za Downov sindrom. Zadnje študije pa tudi kažejo, da so veliko rojstnih defektov pri otrocih v preteklosti po krivici pripisovali materam. Danes vedo, da nekaj redkih, a resnih rojstnih defektov dedujemo le po očetu: npr. Apertov sindrom, Crouzonov sindrom, Pfeifferjev sindrom itd.