Pri samozdravljenju odgovornost nosi bolnik!

Samozdravljenje v ožjem pomenu pomeni uporabo zdravil brez recepta. "Za samozdravljenje se odločajo bolniki na lastno pobudo in na lastno odgovornost, z možno pomočjo farmacevtov ali drugih zdravstvenih delavcev. Omejeno je na pomoč pri zdravljenju simptomov, ki ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom," pojasnjuje predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu mag. Nina Pisk, mag. farm. V širšem pomenu besede samozdravljenje vključuje vse dejavnosti posameznika, ki zase ali za družinske člane skrbi za ohranjanje zdravja in odpravo manjših zdravstvenih težav.

"Samozdravljenje mora biti odgovorno, velik del odgovornosti pa pri tem nosi bolnik," razlaga Nina Pisk. "Bolnik je namreč tisti, ki oceni resnost zdravstvene težave, se odloči za bodisi zdravilo bodisi obisk zdravnika ali spremembo življenjskega sloga, ki tudi pomaga pri lajšanju zdravstvenih težav. Odgovornost bolnika je tudi ta, da jemlje zdravila v skladu z navodili za uporabo in spremlja potek samozdravljenja." Vloga farmacevta pri samozdravljenju bolnika je, da mu svetuje s svojim znanjem o boleznih in zdravilih ter simptomih in pomaga oceniti zdravstveno stanje.

Samozdravljenje prinaša tveganje

Samozdravljenje in neustrezna uporaba zdravil za samozdravljenje prinašata bolniku določena tveganja. Predvsem obstaja veliko tveganje za napačno oceno resnosti zdravstvenega stanja, nepravilno obliko zdravljenja, nepravilno uporabo zdravil in neustrezno odmerjanje ali kombiniranje zdravil, prepozno iskanje zdravniške pomoči ter nevarnost, da se zakrije hujše bolezensko stanje. "Prav zato naj samozdravljenje ne traja dlje kot od tri do sedem dni, predvsem pa uporabljajte le tista zdravila, ki jih dobro poznate," svetuje glavna urednica knjižice Zdravila in samozdravljenje, ki je brezplačno na voljo v lekarnah, mag. Miroslava Abazović, mag. farm. spec. Upoštevajte torej navodila za uporabo, ne uporabljajte za samozdravljenje zdravil, ki vam jih je za podobne znake in simptome pred nekaj časa predpisal zdravnik, pazite na rok uporabe zdravil, zdravila ustrezno shranjujte, ne uživajte jih skupaj z alkoholom in nikoli jih ne jemljite v temi.

Da bi se izognili morebitnemu medsebojnemu delovanju med zdravili, vedno povejte lekarniškemu farmacevtu, katera zdravila uporabljate, vključno s prehranskimi dopolnili in zeliščnimi pripravki, saj tudi ti lahko povzročijo neželene reakcije. Četudi lahko kupite zdravila in prehranska dopolnila brez recepta, to namreč še ne pomeni, da je zdravilo vedno varno.

Kdaj samozdravljenje ni primerno?

Samozdravljenje ni primerno za zdravljenje dojenčkov, otrok, nosečnic, doječih mater, starostnikov in bolnikov s kroničnimi boleznimi. Za osebe, ki spadajo v te skupine, je samozdravljenje primerno le, če zares dobro poznate simptome, ki jih želite odpraviti, in ste prepričani, da med zdravili, ki jih morda že uporabljate, in novimi zdravili, ki jih uporabljate za samozdravljenje, ne bo prišlo do interakcije. Nosečnice in doječe matere naj kljub temu uporabljajo le zdravila, ki so nujna, a nikoli po lastni presoji. Vedno se posvetujte z zdravnikom ali lekarniškim farmacevtom.

Pri sicer zdravih osebah in osebah, ki ne spadajo v nobeno od tveganih skupin, Miroslava Abazović opozarja, da samozdravljenje v določenih situacijah ni primerno. "To velja, če ima oseba premalo prepoznanih znakov in simptomov za oceno resnosti zdravstvene težave, če teh ni mogoče pravilno prepoznati ali so resni, če simptomi in znaki ne popustijo, se stanje poslabša, zdravila za samozdravljenje ne pomagajo, se pojavijo neželeni stranski učinki teh zdravil ali pa sočasno obstajajo psihiatrične težave kot na primer tesnoba, nelagodje, otopelost, motnje razpoloženja in povečana razdražljivost."

Farmacevt ima pomembno vlogo

V pripravi je nov zakon o lekarniški dejavnosti, s katerim si Lekarniška zbornica Slovenije prizadeva vzpostaviti aktivno vlogo lekarniškega farmacevta. "Gre za prvi zakon, ki bo dejansko uzakonil aktivno vlogo magistra farmacije,¸ki bo pacientu nudil tako imenovano farmacevtsko obravnavo," razlaga v. d. predsednika Lekarniške zbornice Slovenije dr. Aleš Mlinarič. "Na ta način bomo lekarniški farmacevti poskrbeli za to, da bomo v pomoč zdravnikom in pacientom pri pravilni in racionalni rabi zdravil." Uvajajo tudi novo storitev t. i. konziliarnega farmacevta. V sklopu tega bodo magistri farmacije s še dodatnimi znanji svetovali zdravnikom v zdravstvenih domovih o neželenih učinkih zdravil in o interakcijah med zdravili.

Največji cilj Lekarniške zbornice Slovenije je opolnomočiti pacienta, torej ponuditi mu čim več informacij, da bo znal dobro vprašati farmacevta v lekarni in od njega dobiti ustrezne informacije.

"Najbolj skrb vzbujajoča je nesmotrna, pretirana in nepravilna uporaba zdravil, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah in na policah drugi trgovin," opozarja dr. Mlinarič. V Sloveniji namreč predpisovanje zdravil na recept narašča, posledično pa narašča tudi število pacientov, ki prejemajo veliko število zdravil naenkrat. In čeprav jemanje več kot pet različnih zdravil naenkrat ni priporočljivo, imamo v Sloveniji paciente, ki istočasno prejemajo tudi po 10, 15 ali 18 različnih zdravil. "Da bi to preprečili, uvajamo pregled porabe zdravil," pravi dr. Mlinarič. Pri tem naj bi pacient s seboj nosil tudi kartonček, na katerem naj bi imel napisana vsa zdravila, zeliščne pripravke, ki jih jemlje, in prehranska dopolnila. "Pacient naj bi se tako ob vstopu v lekarno lahko s farmacevtom pogovoril o tem, ali dobro razume, katera zdravila in zakaj jih jemlje, katere hrane ne sme ob njih uživati in kaj lahko kombiniranje določene hrane in zdravil povzroči." Nadgradnja tega bo še farmakološki pregled bolnika, pri katerem bo pacient deležen kakovostnega, varnega in učinkovitega individualnega posveta s farmacevtom.

Kako se samozdravimo Slovenci?

"Slovenci se najpogosteje samozdravimo z zdravili brez recepta, ki jih je v zadnjih 12 mesecih uporabilo kar 76 odstotkov anketirancev," pravi soavtorica raziskave o mnenju Slovencev o izdelkih za samozdravljenje Helena Pavšar, mag. farm. spec. Sledijo zdravilna zelišča, ki jih je večkrat uporabilo 62 odstotkov vprašanih, kar polovica vprašanih je za samozdravljenje enkrat ali večkrat uporabila tudi zdravila na recept, ki so jih imeli doma in so jih sami opredelili kot smiselna. "Vendar pa je potrebno poudariti, da zdravilna zelišča niso vedno povsem varna in se je o njihovi uporabi zato potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, prav tako pa je za samozdravljenje nevarna uporaba zdravil na recept, saj ta lahko predstavljajo veliko tveganje za pacienta," še opozarja Pavšarjeva. Poleg naštetih zdravil številni Slovenci za samozdravljenje uporabljamo tudi prehranska dopolnila, ki v resnici niso zdravila, niso namenjena lajšanju zdravstvenih težav in zdravljenju.

Informacije o zdravilih in zdravljenju Slovenci najpogosteje iščemo pri zdravniku (73 odstotkov), farmacevtu v lekarni (72 odstotkov) in farmacevtskem tehniku (62 odstotkov anketirancev). Slovenci tako precej zaupamo zdravnikom in lekarniškim delavcem, veliko pa zaupamo tudi prijateljem, knjigam in priročnikom ter nekoliko manj internetu. Pogrešamo informacije o interakcijah o zdravilih in o neželenih stranskih učinkih zdravil, strinjamo pa se, da je med lekarniškimi delavci in zdravniki premalo sodelovanja.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na