30-letna Klavdija Pustišek se z odvečnimi kilogrami bori že od otroštva. Debelost imajo v družini in čeprav je bila veliko telesno aktivna in ni nikoli pretiravala z močno energijsko hrano, kot so ocvrta živila, mastna hrana, sladkarije, je tehtnica vedno kazala preveč. Tako je že v prvem razredu tehtala več kot 50 kilogramov, kar je za sedemletnico veliko preveč.
Zaradi svoje teže je bila včasih deležna tudi kakšnega očitajočega pogleda ali komentarja za hrbtom, vendar se je že kot otrok znala postaviti zase. ''S takšnimi ljudmi sem na hitro opravila. Preprosto sem jim vrnila strog pogled ali jim zabrusila kaj nazaj,'' je povedala simpatična Trboveljčanka. ''Čeprav sem bila bolj močen otrok, sem bila vesela in samozavestna. In že kot majhna deklica sem se znala postaviti zase.''
Pa vendar so bili trenutki, ko ji zaradi njene drugačnosti ni bilo prijetno. ''Če si še tako pomirjen sam s seboj, v določenih situacijah opaziš, da si drugačen. Tako mi je bilo na primer na sistematskih pregledih vedno nerodno stopiti na tehtnico. Spominjam se, da sem pogledovala zdravnico pa tehtnico pa spet zdravnico in jo spraševala, če res moram stopiti sem gor. Hkrati pa sem gledala sošolke, ki niso imele težav s težo in tehtanjem, in si za hip zaželela, da bi tudi sama lahko tako sproščeno, brez zadržkov stopila na tehtnico,'' pripoveduje. Prav na priporočilo zdravnikov je že pri 12 letih začela z dietami, s katerimi ji je sicer uspelo izgubiti kar nekaj kilogramov, a čez čas se je izkazalo, da hujšanje njenemu organizmu naredi več škode kot koristi. ''Moje telo diet ni dobro prenašalo. Sicer sem shujšala, a hkrati se je začelo dogajati, da sem kar naenkrat izgubila zavest. Kmalu za tem smo ugotovili, da sem prav zaradi diet razvila anemijo.'' Pri anemiji v telesu ni dovolj rdečih krvnih celic (hemoglobina), ki prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic v telesu, ali pa se pojavijo nenormalne oblike krvnega hemoglobina. V Klavdijinem primeru je šlo celo za tako hudo obliko te bolezni, da že vse od tedaj vsak mesec dobiva infuzije železa. Tako so ji že kot najstnici strogo prepovedali kakršne koli diete. Morala je jesti normalno in kilogrami so se iz leta v leto kopičili.
Operacija želodca ji je omogočila nov začetek
Ko je Klavdija dosegla 167 kilogramov, je imela debelosti dovolj. In ker se ni hotela sprijazniti s tem, da ji zaradi prepovedi upoštevanja diet ne bo uspelo shujšati, je začela razmišljati o alternativi – operaciji obvoda želodca. Gre za poseg, pri katerem pacientu v zgornjem delu želodca kirurg ustvari majhen žepek, ki je ločen od preostalega želodca. Žepek je neposredno povezan s črevesjem, zaradi česar telo vsrka manj hranljivih snovi in manj kalorij. Ker je žepek majhen, se hitro napolni s hrano in tako možgani zelo hitro dobijo informacijo 'siti smo'. ''O operaciji sem poizvedovala na lastno pest in zanjo sem se odločila na lastno odgovornost. Vedela sem namreč, da se zaradi anemije moj hematolog nikoli ne bi strinjal s tem posegom,'' pove Klavdija. ''Kar dve leti je trajalo, da sem opravila vse potrebne preiskave. Med njimi je bilo tudi psihološko ocenjevanje, kajti zdravniki morajo vedeti, da si res trdno odločen ne le za sam poseg, temveč tudi da si pripravljen korenito spremeniti svoje življenje. Operacija obvoda želodca je namreč le začetek, če po njej ne boš skrbno pazil na prehrano, spremenil odnosa do hrane in prehranjevanja, če ne boš skrbel zase, se boš hitro vrnil na stara pota. Ta poseg namreč ni neka čudežna rešitev – ljudje si morda napačno predstavljajo, da po tej operaciji lahko ješ, kolikor hočeš in karkoli hočeš. To nikakor ne drži.''
Danes še bolj samozavestna in srečna
Njeno življenje se je tako po posegu zelo izboljšalo. Izguba kilogramov ji je dala novo samozavest in jo nadvse osrečila. Naenkrat je bila veliko bolj okretna kot prej, ni se več tako hitro utrudila, ob telesni aktivnosti ji ni tako hitro postalo vroče. Dobila je veselje do nekaterih stvari, ki ji prej niso bile ravno v veselje, na primer do nakupovanja oblačil. ''Kar naenkrat sem si lahko kupila kakšne krasne kavbojke, ki jih prej niso imeli v tako veliki številki, kot sem jo potrebovala. Poleg tega se zdaj vsak dan tudi gledam v ogledalu in sem zadovoljna s tem, kar vidim,'' pove Klavdija, hkrati odkrito prizna, da je njena nova podoba s seboj prinesla tudi nekaj malo manj prijetnega – strah, da se bo nekoč spet zredila. ''Zdaj se vsak dan obsedeno tehtam. Prej sem se tehtnicam na veliko izogibala in nisem hotela vedeti, koliko kilogramov imam, zdaj pa je prva stvar, ki jo zjutraj naredim, ta, da se stehtam. Sicer nam zdravnik pravi, da se naj tehtamo samo enkrat tedensko, ampak jaz preprosto ne zdržim. Poleg tega svoje bližnje, na primer mamo, velikokrat sprašujem, ali sem se kaj zredila, ker se sama še vedno včasih vidim debelo.'' Simpatična kratkolaska se namreč nikakor noče vrniti na stara pota. Še več, odločena je, da bo še dodatno shujšala in da bo še bolj vitka. Zato jo do konca leta čakajo še trije posegi, s katerimi ji bodo odstranili odvečno kožo, ki ji je ostala na telesu po tako drastični izgubi kilogramov, ter odvečno podkožno maščevje, ki se ga ni uspela znebiti. Tako bo že na začetku meseca junija spet odšla v bolnišnico.
A prav bivanje v bolnišnici ji je prineslo tudi dragocena nova prijateljstva. Prav s Feliksom, s katerim je v duetu pela v oddaji Slovenija ima talent, sta se spoznala v bolnišnici, kajti tudi on je prestal enako operacijo kot Klavdija. Vse od takrat sta zelo dobra prijatelja in med njima je prav posebna prijateljska vez. ''Lepo je imeti ob sebi ljudi, ki imajo enako izkušnjo kot ti. Sploh v bolnici je lažje, če o svojih strahovih in vprašanjih pred operacijo govoriš z nekom, ki ga čaka enak poseg kot tebe. Tako sva se s Feliksom tisto nedeljo znašla skupaj v bolnišnici, začela sva govoriti o posegu in nato sva začela oba ob prižgani televiziji, na kateri so se vrteli glasbeni videospoti, peti. Tako sva ugotovila, da oba tudi rada pojeva, in porodila se je zamisel, da greva skupaj kot duet pet na Slovenija ima talent,'' je povedala Klavdija in dodala: ''Med nami, ki smo prestali ta poseg, ki nam je tako zelo spremenil življenje, se je prav zaradi te izkušnje razvilo posebno prijateljstvo. Mislim, da je ta prijateljska vez tako močna in posebna, da je ne bomo nikoli razdrli. Kajti ne le, da smo v stiku prek družbenih omrežij, tudi na kavi se pogosto dobivamo, se spodbujamo in delimo izkušnje.''
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV