Pravilno ravnanje z lečami je seveda zelo pomembno. Predvsem je pomembna ustrezna higiena, ki preprečuje, da pride na lečo umazanija, ki se z vstavitvijo leče v oko prenese na površino očesa in lahko povzroči obolenje očesa (infekcija ...). Pomembno je tudi takšno ravnanje, ki preprečuje poškodbo leče, saj poškodovana leča lahko v očesu povzroči poškodbo površine očesa, ki potem zahteva zdravljenje.

2. In kakšno je pravilno ravnanje z lečami?

Pred vsakim rokovanjem z lečami, torej vstavljanjem ali odstranjevanjem, si je treba temeljito umiti roke. Nošnjo kontaktnih leč omejite v priporočene okvire: vsak dan svetujemo nekaj ur brez kontaktnih leč (ob vikendih tudi cel dan), odsvetujemo nošnjo med spanjem. Uporabniki kontaktnih leč, ki jih ponoči ne odstranjujejo, so v mnogo večji nevarnosti, da se pri njih razvijejo nevarna vnetja roženice, kot tisti, ki ponoči leč ne nosijo. Uporabljajte samo sveže raztopine, ki jim ni potekel rok trajanja. Leč nikoli ne hranite le v fiziološki raztopini, saj jih ta ne ščiti pred onesnaženjem in bi tako shranjene leče lahko povzročile vnetje oči. Leč nikoli ne vlažite z vodo iz pipe ali s čimer koli drugim, kot le s priporočeno raztopino. Raztopine, v kateri so shranjene leče, ne uporabljajte večkrat. Ker se v posodici za leče nabirajo bakterije, jo po vsaki uporabi izpraznite, splaknite s svežo raztopino in pustite, da se na zraku posuši.

Leč nikoli ne nosite dlje, kot je priporočeno, saj tako te izgubijo svoje lastnosti, kot so prepustnost za kisik, vodo in podobno in zato lahko privedejo do pordelosti oči, vnetij in drugih okvar. V tem primeru se takoj obrnite na očesnega zdravnika!

3. V katerih primerih leč ni priporočljivo nositi?

Nošnjo kontaktnih leč odsvetujemo pri infekcijskih obolenjih očesa, saj kontaktne leče ustvarjajo pogoje za razvoj in razmnoževanje mikroorganizmov in na ta način poslabšujejo stanje in otežujejo zdravljenje. Prav tako pri nekaterih obolenjih površine očesa, kot je na primer sindrom suhega očesa, lahko nošnja kontaktnih leč poslabša stanje, ojača simptome in jo zato odsvetujemo.

4. Če pride do vnetja, koliko časa po tem ni priporočljivo nositi leč?

Če pride pri nošnji kontaktnih leč do vnetja, je to stanje, ki zahteva obisk pri očesnem zdravniku. Nekatera vnetja, povezana z nošnjo kontaktnih leč, lahko močno prizadenejo oko oziroma predvsem roženico in lahko pustijo tudi trajne posledice. Kdaj je po vnetju zopet čas za nošnjo kontaktnih leč, je odvisno od primera do primera in v vsakem posebej naj o tem odloči očesni zdravnik.

5. Lahko blažje vnetje zdravimo sami ali je v vsakem primeru potrebno k specialistu?

Zaradi potencialno hudih vnetij, povezanih z nošnjo kontaktnih leč, odsvetujem terapijo po lastni presoji. Najmanj, kar je potrebno, je obiskati svojega izbranega zdravnika, ki bo presodil, ali je potreben tudi obisk pri očesnem zdravniku oziroma bo sam predpisal ustrezno terapijo.

6. Zakaj se pri nekaterih, ki nosijo leče več let, naenkrat pojavijo težave in jih ne morejo več nositi?

Kontaktne leče imajo na oči tudi negativne učinke, ki naraščajo s trajanjem nošnje kontaktnih leč. Glavni razlog je motena oskrba roženice s kisikom, ki ga sicer dobiva iz zraka, če pa je oko prekrito s kontaktno lečo, je to prehranjevanje oteženo. Ustvarijo se pogoji anaerobnega metabolizma, poveča se produkcija mlečne kisline, naraste koncentracija CO2 in pade pH v roženici. Vse to povzroči, da roženica začne otekati. Da bi se izboljšala oskrba s kisikom, začno s periferije v roženico vraščati žile, prihaja do okvar notranje plasti roženice, t. i. endotelija, in vse to skupaj oslabi obrambno sposobnost roženice in poveča možnost obolenj, ki pomenijo prenehanje nošnje kontaktnih leč.

Dolgotrajna prisotnost kontaktnih leč v očesu povzroča tudi kronično draženje, na katerega lahko oko reagira s tako imenovano giganto papilarno reakcijo, ki prav tako zahteva prekinitev uporabe kontaktnih leč. Vse te spremembe nastajajo počasi (oziroma hitreje pri tistih, ki se ne držijo navodil in pravil varne uporabe kontaktnih leč) in jih praviloma ne čutimo, dokler ne pride do hujšega obolenja, ki običajno nastane akutno. Osnova terapije je prekinitev uporabe kontaktnih leč, spremembe pa so le deloma reverzibilne.

7. Ali lahko kdaj spimo s kontaktnimi lečami, kako škodljivo je to?

Obstajajo kontaktne leč, ki imajo lastnosti, ki naj bi omogočale nošnjo tudi med spanjem. Tudi pri uporabi takšnih kontaktnih leč priporočamo, da se pred spanjem odstranijo, saj s takim režimom nošnje kljub domnevni varnosti to varnost le še povečamo. Za večino kontaktnih leč pa velja, da nošnja med spanjem ni dovoljena in tudi v času budnosti priporočamo, da so uporabniki nekaj ur dnevno brez njih. To izboljša prehrano roženice s kisikom, ki ga dobiva iz zraka, saj gre za strukturo, ki nima lastnih žil, ki bi omogočile preskrbo s kisikom iz krvi. Vstavljena kontaktna leča namreč normalno prehrano roženice s kisikom iz zraka vsaj deloma ovira.

8. Se lahko z lečami kopamo?

Kopanja in potapljanja s kontaktnimi lečami ne priporočamo zaradi povečane možnosti okužbe očesa z mikroorganizmi, ki so normalno prisotni v teh vodah.

9. Lahko leče nosimo prav vsak dan?

Kontakte leče ob pravilni uporabi in upoštevanju navodil lahko nosimo vsak dan. Da pa bi čim bolj zmanjšali potencialne stranske učinke nošnje kontaktnih leč, priporočamo nekaj ur na dan brez kontaktnih leč oziroma tudi en dan na teden brez kontaktnih leč.

10. Katere vrste kontaktnih leč poznamo in kako izberemo sebi primerne leče?

Poznamo mehke, poltrde in trde kontaktne leče. Izbiro primernih kontaktnih leč za posameznika bo na podlagi pregleda in ugotovljenega stanja opravil zdravnik. Večina uporabnikov ima refrakcijske motnje oziroma stanja, ki jih zelo dobro korigiramo z mehkimi kontaktnimi lečami, ki jih večina dobro prenaša, nekatera stanja pa zahtevajo terapijo s poltrdimi oz. trdimi kontaktnimi lečami, ki pa so manj udobne za nošnjo.

11. Katere so lastnostni dobrih kontaktnih leč?

Najpomembnejša lastnost kontaktnih leč je njena prepustnost za kisik. Boljša je prepustnost, boljša oskrba roženice s kisikom in manj je stranskih učinkov. Slabša prepustnost pa pomeni slabšo oskrbo roženice s kisikom, hitrejši nastanek stranskih učinkov in večjo možnost obolenja, ki bi zahtevalo prekinitev uporabe kontaktnih leč.

12. Kdaj se pacienti po navadi odločijo za operacijo za zmanjšanje dioptrije in kako varen je tovrstni poseg?

Kdaj se pacienti odločijo za operacijo, je stvar vsakega posameznika. Obstajajo različne vrste posegov, ki so najprimernejši za različne dioptrije. Kateri, in če sploh, poseg je primeren za koga, se oceni z natančnim pregledom pred operacijo. Gre za posege, ki so v svetu uveljavljeni in se pogosto in na veliko izvajajo. Imajo seveda tudi določeno stopnjo tveganja, ki pa je običajno zelo nizka.