Vizita.si
Strokovnjaki so v zadnji večji študiji odkrili, da priporočila nutricionistov iz leta 1983, naj zmanjšamo količino zaužitih maščob, da bi zamejili epidemijo debelosti, niso bila osnovana na zadostnih dokazih.
Zdravje

Kot kaže, maslo le ni tako slaba izbira

K.B.
11. 02. 2015 09.12
20

Nutricionisti so vse od leta 1983 svetovali, naj zmanjšamo količino zaužitih maščob, ki jih je veliko v maslu, smetani in mastnih delih mesa. A raziskave zadnjih let vse bolj glasno opozarjajo na to, da so bila priporočila neupravičena.

Strokovnjaki so v zadnji večji študiji odkrili, da priporočila nutricionistov iz leta 1983, naj zmanjšamo količino zaužitih maščob, da bi zamejili epidemijo debelosti, niso bila osnovana na zadostnih dokazih.
Strokovnjaki so v zadnji večji študiji odkrili, da priporočila nutricionistov iz leta 1983, naj zmanjšamo količino zaužitih maščob, da bi zamejili epidemijo debelosti, niso bila osnovana na zadostnih dokazih.FOTO: Profimedia
Splošna priporočila nutricionistov so od leta 1983 zapovedovala, naj posameznik zmanjša količino zaužitih maščob za 30 odstotkov, nasičenih maščob za 10 odstotkov in poveča vnos ogljikovih hidratov. Na ta način naj bi ustavili epidemijo debelosti, porast sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni. Ameriška in britanska vlada sta s temi priporočili tedaj skorajda uničili mlečno industrijo, ki je pričela proizvajati manj mastne mlečne izdelke, da se je prilagodila novim smernicam. A sedaj se je izkazalo, da so bile mlečne maščobe po krivem obdolžene kot ključni krivec za vse večji porast debelosti.
Še več, nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da je njihov nasvet v resnici še pripomogel k epidemiji debelosti, saj je bila ena od smernic tudi, naj ljudje povečajo vnos ogljikovih hidratov v prehrani.
Še več, nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da je njihov nasvet v resnici še pripomogel k epidemiji debelosti, saj je bila ena od smernic tudi, naj ljudje povečajo vnos ogljikovih hidratov v prehrani. FOTO: iStockphoto

Strokovnjaki iz Univerze zahodne Škotske in Ameriškega inštituta za zdravje srca v Kansasu sedaj pravijo, da so bili nasveti nutricionistov iz leta 1983 osnovani na pomanjkljivi podlagi dokazov, ki bi podprli njihove trditve. S svojo zadnjo večjo študijo so znova pregledali vse razsikave, na podlagi katerih so bila takrat podana priporočila in odkrili, da ni nikakršnih trdnih dokazov, ki bi kazali na to, da so maščobe glavni krivec za porast debelosti in z njo povezanimi boleznimi. Še več, nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da je ta nasvet v resnici še pripomogel k epidemiji debelosti, saj je bila ena od smernic tudi, naj ljudje povečajo vnos ogljikovih hidratov v prehrani.

Eden večjih kritikov priporočil je profesor Iain Broom z Univerze Robert Gordon v Aberdeenu, ki pravi, da se morajo ti nesmisli čim prej končati: ''Čas je, da se vlada Britanije s to problematiko spopade bolj pogumno in da prenehajo z nenadzorovanim eksperimentom, ki je postal globalen in bo vodil do slabih izzidov na področju epidemije debelosti tudi drugod po svetu. Trenutno prepričanje o 'zdravem prehranjevanju' lahko vodi v ustvarjanje še več nezdravih nacij.'' Prepričan je celo, da je nasvet, naj povečamo količino zaužitih ogljikovih hidratov za 50 odstotkov glavni vzrok za povečanje epidemije debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.

Uradna priporočila iz leta 1983 se namreč vse do danes niso spremenila, čeprav so nove študije vse bolj opozarjale na to, da ni povezave med srčno-žilnimi boleznimi in temi maščobami. Lansko leto pa je priznani ameriški znanstvenik ustanovil kampanjo, s katero je ljudem želel sporočiti, da se že desetletja držijo napačnih prehranskih nasvetov, ki zapovedujejo, naj se izogibajo nasičenim maščobam, hkrati pa jih ni nihče opozoril na nevarnosti prekomernega uživanja ogljikovih hidratov in sladkorjev.

Čeprav je pomembno, da smo pozorni tudi na vnos ogljikovih hidratov in sladkorjev v telo, pa dr. Rahul Bahl pravi, da ne bi bilo pametno znova okriviti le ene skupine živil.
Čeprav je pomembno, da smo pozorni tudi na vnos ogljikovih hidratov in sladkorjev v telo, pa dr. Rahul Bahl pravi, da ne bi bilo pametno znova okriviti le ene skupine živil.FOTO: iStockphoto

Idejo je podprl tudi kardiolog dr. Rahul Bahl iz britanske nacionalne zdravstvene organizacije (NHS), ki pravi, da kljub vsemu ne smemo znova prenesti celotne krivde za epidemijo debelosti na drugo skupino živil: ''Obstajajo močni dokazi, da je prenašanje krivde na nasičene maščobe kot na ključnega krivca za srčno-žilne bolezni napačno, saj s tem zmanjšamo vpliv tudi nekaterih drugih skupin hrane, kot so ogljikovi hidrati. Kljub vsemu pa ne smemo znova vse krivde prenesti na ogljikove hidrate, saj to ne bi bila pametna rešitev.''

Da je bilo v 80. letih priporočilo, naj ljudje zaužijejo manj maščob, kljub vsemu učinkovito, pa je prepričan profersor Tom Sanders iz King's univerze v Londonu: ''Takrat je šlo za izbiro, ali ne naredimo nič in gledamo, kako se bodo stvari razvile, ali pa sledimo priporočilom, ki so bila podana, torej zmanjšanju količine zaužitih maščob, da bi zmanjšali stopnjo debelosti ter zmanjšanju količine zaužitih nasičenih maščob, da bi znižali holesterol v krvi. Vseeno se je na koncu priporočilo kar dobro izšlo … med letoma 1997 in 2007/8 se je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni pri mlajših od 75 let zmanjšala za 55 odstotkov.''
 

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
pravijo, da je za kuho in peko zelo dobro kokosovo maslo, ki je rastlinsko maslo brez holesterola in ni rafinirano. za solato pa se priporoca olivno olje, bučno olje, še kakšen bi se najdel , skratka olja z veliko omega 3 maščob, ki zdravijo vnetja in varujejo dnk, izogibal bi se pa olj, ki imajo veliko omega 6 maščob (sončnično, rastlinsko...), ker te maščobe pa naj bi spodbujale vnetja in rast rakavih celic. kar se pa tiče masla in masti, je mast bolj zdrava ker ima manj, ne boste verjeli, holesterola kot maslo.
123lolita123 12. 02. 2015 07.42
Vsi kar nekaj pišejo kaj je zdravo in kaj ni.. Folk pa kot ovčke seveda bere in verjamejo vsemu napisanemu. Treba je jest vse in zmerno. Sezonsko. To kar ti v tistem trenutku paše. Po občutku.. Saj pa nam telo samo pove kaj mu manjka. Če ne bi ljudje tolko zlorabljali hrane, bi ta občutek zagotovo še imeli.
Sam vse zmerno pomeni, da ješ 33% maščob, 33% OH in 33% beljakovin, če bi se že tega držal, bi bila slika bolezni bolja
No sej počas bomo pršli do tega da je tenstan krompir na masti pa z ocvirki, goveja župca taka bolj mastna pa svinjska pečenka njbolj zdrav obrok....KONČNO. No pa skleda zelene solate tud ne sme manjkat
V Sredozemlju je verjetno primerno drugačno prehranjevanje, kot pa na severu. Mogoče v poletnem času, pozimi pač ne. V prejšnjih časih ni bilo nobenih nutricionistov in nevem kakšnih superživil, ljudje so delali, jedli kar so pridelali na tistem območju in, če pogledaš stare slike, niso bili debeli, razen bogatunov.
Tako je, hrana dobi zelo močan vpliv takrat ko se nehamo gibati. takrat še voda škodi. Človeško telo in imunski sistem je izjemen samočistilec, samozdravilec in je delač nad našim razumevanjem človeških procesov, kjer poznamo morda par procesov, ki se dogajajo. Žal na podlagi premalo znanja potem zaključujemo, kaj je za nas dobro in kaj ne. V bistvu je pa načeloma čisto vsaka hrana z hranilnimi vrednostmi lahko koristna, če le nima preveč strupov. Nekaj teh strupov je pa načeloma vsako zdravo telo, fizično v dobri kondiciji, sposobno izločit. Če tudi večkrat pojemo kakšno hrano ki ima v sebi več strupov kakor koristnih stvari, to za nekoga ki se redno giblje in je drugače zdrav ne bi smelo predstavljati nobenih težav. Ko pa se enkrat ustavimo in se nehamo gibati, pa to slej ko prej pomeni, da bomo uničili našo prebavo(predvsem dolga večurna sedenja) in naš imunski sistem in ga oslabili do te meje, da telo ne bo več tako učinkovito pri izločanju in ti strupi bodo v naših telesih ostajali veliko dlje kot sicer, kar bo samo še dodatno poškodovalo delovanje prebavnega traka in krog bo sklenjen. potem dodamo zraven še sladke jedi in tako dokončno uničimo možnost, da bi naša prebava še sploh kdaj normalno delovala, s tem pa za vedno postanemo veliko bolj podvrženi novodonim boleznim.
marjeticaas 11. 02. 2015 21.04
ki si te to prebral hahah pojma nimaš človek
osnovna šola 11. 02. 2015 11.00
In komu naj človek verjame? Že prva dva komentarja glede olivnega olja sta diametralno nasprotna. Zanimivo bi bilo soočiti dva "strokovnjaka" z nasprotnimi mnenji, saj bi potem verjetno zajtrkovali bel "špeh" popečen na olivnem olju.
ne jajce in špeh na svinjski masti, olivno olje se ne sme segrevat, ker je nenasičena maščoba in pri segrevanju spreminja kemično strukturo v trans maščobe,...
Svoji babici in nasplošno svojim prednikom.
V trans maščobe se spreminjajo živila, ki so po nasvetih nutricionistov najbolj zdrava - margarine, olja. Jejte tako kot so vaše babice, delajte pa tudi toliko. Iz prehrane črtajte sladkarije, čipse cocacole itd, skratka vse, kar nam je prinesel sodobni čas.
verjemi sebi ,pojej kar ti pase in to z velikim uzitkom ,,ne se spakovat nad hrano ,,samo prenaziranje pa res ni zdravo ,,to kar delajo naprimer ameri ,pred tv z koritom sladkarij in skafom cole ,,
a se kdaj vprašate zakaj stari vaščani nimajo bolezni novga časa-ker delajo vse na SVINJSKI MASTI
Haloška ikebana 11. 02. 2015 12.26
Ja kak te to, če pa so rekli, da ni zdravo? Ljudje si morajo hrano pripravljati sami tako, kot jim paše. Če si sam pripravljaš hrano, se ti verjetno, nebo dalo vsak dan pohati, pripravljati pomfrija, itd. Pa še svinjarije imaš cel kup pri pripravi te hrane, ampak boš to pripravil mogoče 1x, ali 2x na mesec in si skuhal veliko več enostavnih jedi, na žlico.
Ma ti instant nutricionisti vas bodo spravli v grob. Od nekdaj se ve, da rastlinska olja niso primerna za človeško prehrano. Med bolj nevarnimi takoj za margarino je olivno olje, ki zelo hitro oksidira. Ta mediteranska dieta je itak en velik nateg. Na Sardiniji, kjer domačini ne uporabljajo olivnega olja je življenska doba 5 let daljša od delov Italije, kjer se na veliko uporablja olivno olje. Sploh pa je nezdrava vsa hrana cvrta v rastlinskih oljih. čips. ocvrtki, pohanja, palačinke in vse ostalo.
GAYPROPAGANDA 11. 02. 2015 10.12
To seveda ne bo držalo. Prebivalci Krete, ki dosegajo visoko starost konzumirajo 36l olivnega olja na prebivalca letno. Rastlinska olja so izredno zdrava. Mediteranska hrana pa je zaradi rib in zelenjave ena najbolj zdravih načinov prehranjevanja.
What the sardinians eat - prebivalci Sardinije med katerimi je največ 100 letnikov v Evropi ne uživajo olivnega olja, namesto tega uživajo mastikinega, ne jejo testenin ampak krompir ter pijejo kozje mleko ter jejo ovčji sir. Nič pašte in pice pa mocarele. To pač ni neka namišljena mediteranska dieta, pa je lejga zlomka Sardinija prav v centru Sredozemlja. Mediteranska dieta je zgolj nateg prehrambene industnije kamor spadajo tudi oljarji, je pa na Kreti in v Italjii ta velik del in v nekaterih regijah celo edina industrija.
Pa še to bi te vprašu, kam bi ti kam popredalčkal briško, kraško ali vipavsko kuhinjo s putrom, panceto in pršutom. Moja nona je vse delala na maslu in svinski masti, pa sta z nonotom oba po primorski strani dočakala več kot 90. Drugače pa se Kraševci in Vipavci imamo za del sredozemske kulture.
Mateja Kastelic 1 11. 02. 2015 12.36
kaj pa naj sploh še jemo-luft
Jaz sem mel to srečo, da me je kot mulca pazla nona in sem bil kar precej okoli špargerta, tako da si takih vprašanj ne zastavljam.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1192