Kako pogosto vas skrbi, da bi vaša dejanja lahko poškodovala vaš sluh? Medtem ko večina ljudi pazi, da obvaruje svoje oči, velikokrat hkrati pozabljajo na svoja ušesa. Toda naglušnost ni stanje, s katerim se rodiš ali pa te nikoli ne prizadene. Dejstvo je, da lahko dlje časa trajajoča izpostavljenost hrupu poslabša vaš sluh. Hrup pa je tudi glasna glasba, še posebno, če jo poslušate s slušalkami v ušesih. Znanstveni odbor Evropske komisije za ponavljajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja je tako leta 2008 opozoril, da dolgotrajno poslušanje preglasne glasbe prek prenosnih predvajalnikov povečuje tveganje za poškodbe sluha.

Če boste preveč pogosto poslušali preglasno glasbo, vas lahko prizadene šumenje, začasna ali celo trajna naglušnost. Na žalost še vedno ne obstaja dovolj podatkov, s katerimi bi lahko natančno določili, kako veliko je pravzaprav tveganje in kdaj točno nastane, toda dejstvo je, da se je delež naglušnih mladostnikov v zadnjih dvajsetih letih povečal, kar bi lahko povzročili tudi čedalje bolj priljubljeni prenosni predvajalniki. Seveda ti še niso krivi sami po sebi. Znati jih je treba uporabljati tako, da sluha ne poškodujejo. Strokovnjaki priporočajo, da zvok vedno zmanjšate na manj kot 80-odstotno nastavitev. Še bolje je, da upoštevate pravilo 60/60 – da glasbe ne poslušate več kot 60 minut naenkrat na več kot 60-odstotni glasnosti. Cory Portnuff in Brian Fligor menita, da lahko prenosni predvajalnik pri 80-odstotni glasnosti varno poslušamo od 50 minut do 5 ur, pri 90-odstotni glasnosti od 12 minut do uro in pri največji glasnosti od 3 do 18 minut. Razpon je postavljen, ker so naša ušesa različno občutljiva. Težava je, da ne moremo vedeti, kako občutljiva so naša. Sluh se zaradi poslušanja glasne glasbe slabša počasi in poslabšanja pogosto ne opazimo, dokler ni prepozno. Kadar koli v ušesih začutite šumenje ali kakršno koli preobčutljivost, se zato hitro za dlje časa umaknite v bolj tiho okolje. Kadar vas moti hrup, vendar se mu ne morete izogniti, si pomagajte s čepki za ušesa.

Inštitut za varovanje zdravja je leta 2011 izvedel pilotno študijo, s katero so poskušali ugotoviti, kako pogosto, kako dolgo in na kakšen način prek prenosnih predvajalnikov poslušajo glasbo slovenski dijaki. Pomembno se jim je zdelo tudi, kako izpostavljeni so drugim virom glasnega zvoka. Temu smo namreč izpostavljeni še med gledanjem filmov v kinodvoranah, obiskovanjem diskotek in koncertov, celo športnih prireditev itn. “Pilotna študija o navadah mladostnikov pri poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov je pokazala, da je med 420 sodelujočimi mladostniki okoli 18 odstotkov tistih, ki s pogostim in dolgotrajnim poslušanjem glasne glasbe prek slušalk tvegajo, da bodo s takim vedenjem povzročili začasne ali trajne poškodbe sluha,“ je bil zaključek dr. Sonje Jeram. “Pri 17 odstotkih dijakov je tveganje mejno, 65 odstotkov dijakov pa glasbo prek slušalk s prenosnimi predvajalniki posluša varno.“ Njihovi rezultati razkrivajo, da ima čez čas lahko težave s sluhom celo več kot četrtina ljudi.

Dr. Sonja Jeram opozarja, da lahko preglasni zvoki pri ljudeh, ki so jim izpostavljeni, povzročijo občutek vznemirjenosti, motnje spanja, težave pri učenju in osredotočanju, vplivajo lahko celo na spremembe v vedenju ter povečajo tveganje za pojav bolezni srca in ožilja. Inštitut za varovanje zdravja vsem državljanom polaga na srce, da po svojih najboljših močeh poskrbijo tako za svoje prijetno zvočno okolje kot tudi za tisto vseh ostalih. To pomeni, da vedno pazimo, da s svojim hrupom po nepotrebnem ne motimo drugih, še posebno pa ne v nočnem času, ki je namenjen kakovostnemu počitku. Podatki Inštituta za varovanje zdravja že tako kažejo, da je v Ljubljani samo zaradi cestnega prometa hrupu ponoči izpostavljenih kar 22 odstotkov meščanov.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na