Hujšati je pričela, ko je imela 18 let. Že kot otrok je bila bolj okrogla in so jo zato klicali bunka, vendar ji je bilo zaradi odvečne teže najhuje, ko je obiskovala srednjo šolo. "Zaradi slabe samopodobe se nisem udeležila maturantskega plesa. Za to mi bo vedno žal, ampak takrat sem se odločila drugače. Preveč me je skrbelo, kako bom videti v obleki," se še danes spomni, kot bi bilo včeraj. Zlobne pripombe vrstnikov so vsakič zabolele enako močno.

Ko je bila Tonja 21-letna študentka, se je že lahko pohvalila, da se jeziček njene tehtnice ustavi pri veliko bolj zdravi številki 62. Ker je začela hujšati mlada in je to počela počasi, ni bilo niti težav z odvečno kožo. Kako ji je uspelo? "Ko sem začela hujšati, sem jedla tako kot prej, le da sem nehala izpuščati zajtrk. Kosilo bi ostalo normalno, vendar bi se trudila pojesti manj. Prej bi kosilu, preden sem šla spat, sledila še obilna večerja, zdaj pa nekje po peti uri ne jem več. Mislim, da je največja napaka ljudi, da izpustijo zajtrk in obilno večerjajo. Obratno se je treba dobro najesti za zajtrk, za večerjo pa si privoščiti nekaj manjšega, recimo kakšen jogurt in zelenjavo. Jaz si recimo včasih narežem malo paradižnika in rukole, ju potresem s sezamom in prelijem z malo olivnega olja. To je moja večerja." Sčasoma se je torej navadila izbirati še bolj zdrava živila, polnozrnat kruh si peče celo sama. Učinkovit nasvet pa se ji zdi tudi, da željam po nezdravi hrani ne podležemo v sami prodajalni. "Če nečesa potem ni doma, se je najlažje zadržati," odkrije še eno skrivnost svoje zdaj res zavidljive postave.

Po porodu ima še 10 kilogramov manj

Ne pozna se ji niti, da je rodila. Pred tremi leti in pol je povila sinčka Tilna ter po porodu izgubila celo dodatnih deset kilogramov. Sedaj svojo idealno težo vzdržuje že dve leti in pol. A to nikakor ne pomeni, da se je njeno življenje spremenilo v eno samo odrekanje. "Če na splošno pri prehrani paziš in vsake toliko še malo pošportaš, mislim, da ni nobene katastrofe, če si vsak dan privoščiš eno kepico sladoleda," je prepričana. Sladoled je njena najljubša sladica in ravno tako, kot se ji ne bi zdelo prav, če bi obdržala svoje stare prehranjevalne navade, se ne bi počutila dobro, če bi se povsem odrekla nečemu, kar jo osrečuje. "Pazim samo, da je to v nekih normalnih količinah," poudari. Eno manjšo sladico dnevno pokuri tudi s športom, ki ga je včasih sovražila, sedaj pa se udeležuje maratonov. Naredila je tudi izpit za vaditeljico plavanja. S športom se je sicer pričela ukvarjati, ko je že nekoliko shujšala. "Z 92 kilogrami nisi tako okreten, zato sem se pravzaprav začela s športom ukvarjati naknadno. Zdaj pa starši rečejo, da imajo drugo hčerko, ker prejšnji so v šoli, ker ni nikoli telovadila, rekli, da je fosil, zdaj pa pravijo, da imajo drugo hčerko – tisto bolj zdravo," se pošali.

'Ko prideš v družbo, se čutiš sprejetega'

Izguba toliko kilogramov povsem spremeni življenje. "Bolj si samozavesten in zadovoljen sam s sabo, in ko prideš v družbo, se čutiš sprejetega," opisuje, kako se je počutila toliko vitkejša. Mlada Štajerka deluje izjemno odprto in zgovorno, zato je res težko verjeti, da se je kdaj zapirala vase. "Saj pravzaprav sem bila že prej tako odprt in zgovoren karakter, samo nisem tega delila z ostalimi. Verjetno sem bila pravzaprav tudi sprejeta že prej, ampak ker nisem sprejemala same sebe, sem šele kasneje, ko je bila moja samopodoba toliko boljša, to tudi opazila." Shujšati seveda ni bilo lahko. Ni bilo lahko spremeniti stila življenja. Vendar je bilo vredno vsake kapljice potu. "Vse se začne s prvim korakom, in ta je najtežji," pravi. V uteho pa doda: "Ampak, ko začneš enkrat hoditi po tej poti, gre vedno lažje."

Preberite si tudi, kako je uspelo shujšati 22-letnemu Branku iz Šmartnega pri Litiji.