Pot do sprejemanja ni bila lahka

"Dolga leta sem svojo invalidnost enačila s tem, kar sem," pove. "Po drugi strani sem zanikala težo svojega položaja." Okolici ni želela priznati, kako slabo v resnici vidi in sliši. "Sebi in drugim sem govorila, da sem slabovidna, čeprav so me zdravniki umeščali med slepo populacijo. Nerodno mi je bilo, če sem morala v javnosti povedati, da ne slišim, da me naj posadijo spredaj oziroma bližje sogovorniku." Svojo drugačnost je pričela danes 38-letna Korošica iz okolice Radelj ob Dravi sprejemati nekje v času študija. Morda se je tudi zaradi tega odločila za socialno delo. "Začela sem se zavedati, da s takšnimi pogledi ne bom mogla več funkcionirati. Pravi preobrat v dojemanju pa sem zares doživela ob okrevanju po prvi krizi depresije, v katero sem padla pred tremi leti." To je bila življenjska prelomnica, ko se je zares poskušala spremeniti. "Začela sem se zavedati, da invalidnost nisem jaz, pač pa je invalidnost le del mene, ki me spremlja od rojstva. To je le ena izmed okoliščin, ki se jih kratko malo ne da odpraviti." Tega spremeniti ne more, lahko pa spremeni svoj način življenja. Tega zdaj vsak dan poskuša živeti čim bolj polno.

Zaradi Pike bolj samozavestna

Življenje ji med drugim izpolnjuje psička Pika, ki jo je v svoj dom sprejela, da bi ga ta naredila bolj veselega. "Pika ni toliko moja spremljevalka ali vodnica, predvsem mi je v oporo in pomoč v čustvenem in psihičnem smislu." Da ne bi zopet padla v kremplje depresije, ji dobro dene, da se veliko giba na svežem zraku, Pika večkrat dnevno potrebuje sprehod, zato jo dobesedno prisili, da zapusti stanovanje tudi, ko ji ni niti malo do tega. "Tudi tiste dneve, ko se ne počutim preveč dobro, me Pika s svojimi tačkami in smrčkom spodbuja, da poskrbim za njeno gibanje, igro, hrano in vse drugo, kar potrebuje." Hkrati ji pomaga navezovati stike. "Z njeno pomočjo sem razširila svojo socialno mrežo prijateljev in znancev. Naučila pa sem se tudi postavljati meje, kar mi je bilo prej izredno težko." V kratkem času s Piko je njena samozavest močno zrasla, počuti se veliko bolje. Tako pa se zagotovo počuti tudi sama psička, ki je pred tem žal izkusila bolj trdo in neusmiljeno plat življenja. Metka jo je pred letom dni rešila iz zavetišča za zavržene živali. Takoj sta si bili všeč, vendar je težavo začela predstavljati psičkina izjemna plašnost. Njen odziv je bil večkrat tako buren, da je sunkovito potegnila povodec in povzročila, da je Metka padla.

Skupaj v oddaji Pozor, priden pes

Tako v nedogled ni šlo. Pika je potrebovala prevzgojo, preden bi svojo slabovidno in naglušno lastnico povsem nehote huje poškodovala. V svoje roke sta jo vzela strokovnjaka za pasje vedenje Jure Pribičevič in David Pogačnik; kako sta prestrašeni štirinožki pomagala, si lahko ogledate v naslednji oddaji Pozor, priden pes. "Odkar je bila Pika na prevzgoji, nima več sunkovitih reakcij, zmore se kontrolirati, ne vleče več. Ko sem videla te pozitivne učinke, sem bila čisto ganjena," jima je hvaležna Metka. Če je bila pred snemanjem oddaje po rokah in nogah zaradi padcev odrgnjena do krvi ter se je na sprehodih vedno bala, kaj bi se lahko zgodilo, se danes s psičko druži brez kakršnih koli strahov. Ta je res postala njena najboljša prijateljica. "Nikoli nisem bila jezna nanjo. Vsakič znova sem našla opravičilo za njeno početje. A zavedala sem se, da dolgo tako ne bo šlo." Na srečo se je še pravočasno našla rešitev.